Franja

dièdre [djɛdrə] masculin, mathématiques kot, ki ga tvorita dve ploskvi

digraph [dáigra:f] samostalnik
slovnica dve črki, ki se izgovarjata kot en glas (npr. sh, oo)

diplinthius 3 (gr. διπλίνϑιος) dve opeki debel: parietes Vitr.

dói dóuă num. dva, dve
□ două puncte dvopičje
□ pe din două adv. napol

Doppelreihe, die, dve koloni

doppelschläfrig dvojen, za dve osebi

dos dva, dve

dos m dvojka
dos a dos po dva in dva, v parih
a dos por tres brez premisleka, brez obotavljanja
de dos en dos po dva in dva, dva hkrati
en un dos por tres v hipu
entre los dos med štirimi očmi
dos por dos son cuatro dvakrat dva je štiri
los dos oba
dos puntos dvopičje
dos tantos dvakrat toliko
escribir dos letras napisati nekaj vrstic
roto en dos prelomljen (na dvoje)
tomar el dos pobegniti

double-header [dʌ́blhédə] samostalnik
vlak z dvema lokomotivama; dve zapovrstni igri basebalskega moštva

duo, duae, duo (redko dua), gen. m n duōrum in redkeje (v starejši obl.) duum, f duārum, dat. duōbus, duābus, duōbus, acc. duōs in v starejši obl. (du.) duo, f duās, n duo, num. cardinale (prim. gr. δύο, δύω, δοιοϊ, δοιαί, δοιά dva, dve, lat. dis, bis, bīni, dubius)

1. dva, dve; adj.: duo milia nummûm Ci., viri duo usu sapientiaque praestantes N., duum milium intervallo S., si duo praeterea tulisset terra viros V.; subst.: duos esse corruptos pecuniā Ci., duo modo haec opto Ci. le ti dve stvari.

2. occ. (omenjena) dva, oba, obadva (pogosto = ambo ali uterque): subito edicunt duo consules, ut ad suum vestitum senatores redirent Ci., cum duobus Rosciis Ci., cum recorder … non duos Decios, … sed … Ci., Assaraci duo V.

dvâ dvȉje dvâ (ijek.), dvâ dvê dvâ (ek.) štev. dva dve dve: dva momka, dvije, dve žene, dva pisma; dva noža, korice dvaju noževa, borba dvama noževima boj z dvema nožema; pokloni dvama mladićima; dvije patke dviju pataka dvjema patkama, dve patke dveju pataka dvema patkama; dopisuje se s dvama prijateljima, s dvjema prijateljicama, s dva prijatelja, s dvije prijateljice, s dvojicom prijatelja; nas dva smo jutros otputovali midva sva davi odpotovala; nas dvije, dve smo juče uranile midve sva včeraj zgodaj vstali

dvá dve, gen. i lok. dveh, dat. i instr. dvema glavni broj dva dvije, dve, dva: ena in ena je dve; ura je dve; korakati po dva in dva; jesti za dva; hoditi po dveh; roman v dveh delih; dva tisoč; dve uri hoda; dve leti in pol; pred dvema letoma
prije dvije godine; hišna številka dve; v dveh treh letih bo delo dokončano; tekma se je končala z dva proti ena

dvóbárven -vna -o dvobojan, u dvije, dve boje: -i jazbec, tisk

dvógúb -a -o sa dvije, dve bore: dvogub telovnik

dvóizménski -a -o sa dvije, dve smjene (-me-): dvoizmenski pouk
nastava u dvije smjene

dvójámboren -rna -o sa dvije, dve katarke, sa dva jarbola

dvójámbornica ž brodica, lađa sa dvije, dve katarke, sa dva jarbola

dvóje nepromj. broj v. i dvoj
1.
(uz imenice množine) dvoje: dvoje ust, vilic, vrat, oči
2. dva dvije, dve, dva: dvoje prijateljev
dva prijatelja; dvoje oken
dva prozora; dvoje vprašanj
dva pitanja
3. zbirni broj dvoje: imela sta dvoje otrok, dečka in deklico
imali su dvoje djece, dječaka i djevojku
4. pril. dvoje: na dvoje presekati
nadvoje presjeći (-seći); živeti v dvoje
živjeti (-ve-) udvoje; na dvoje sta si
ono dvoje su se razišli, zavadili; sod je na dvoje
bure se rasulo

dvókápnica ž krov sa dvije, dve nagnute plohe

dvóósen -sna -o dvoosan, dvoosovinski, sa dvije, dve osovine: -i vagon

dvòparac -ārca m novec za dve pari