Franja

fiato m

1. dih, sapa:
scaldare le mani col fiato greti si roke z dihom
trattenere il fiato zadržati dih
prender fiato malo si oddahniti, zajeti sapo
sprecare il fiato zastonj govoriti, zastonj se truditi
avere il fiato grosso sopsti
restare senza fiato pren. biti presenečen
strumenti a fiato pihala
in un fiato, d'un fiato na mah, naenkrat, hipoma, na dušek:
bere d'un fiato izpiti na dušek

2. pl. glasba pihala

3. šport kondicija, vzdržljivost

4. knjižno sapa, vetrič
PREGOVORI: finché c'è fiato c'è speranza preg. človek upa, dokler živi; kjer je življenje, je tudi upanje

garganēlla f
bere a garganella piti na dušek, zlivati vase, nalivati se

gulp² [gʌlp] prehodni glagol & neprehodni glagol
požirati, goltati

to gulp down na dušek popiti
to gulp down sobs (tears) zadrževati ihtenje (solze)

hauriō -īre, hausī, haustum, pt. fut. haustūrus, pa tudi hausūrus: V., Sil., Stat., Cl. (haurio nam. hausio)

I.

1. črpati, zaje(ma)ti: aquam ex puteo Ci., de dolio Ci. (gl. dolium) lymphas de gurgite V., liquores, undas O., manūs haustā … abluit undā O.; occ. (kri) preli(va)ti: sanguinem Ci., Lucan., Ps.-Q., hauriendus aut dandus est sanguis L. moramo (tujo) kri prelivati ali (svojo) dati, h. cruorem O., multum sanguinis Cu.

2. metaf. zaje(ma)ti = povze(ma)ti, posneti: ex natura ipsa hausimus legem Ci., illa ex quo fonte hauriam, sentio Ci., ut ea a fontibus potius hauriant, quam rivulos consectentur Ci., fontes adire et haurire praecepta H., h. de faece Ci. zajemati iz brozge = vzeti od slabih govornikov, ex vano h. L. iz nezanesljivih virov povzeti (o zgodovinopiscih); occ. vzeti, jemati, nab(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati: sumptum ex aerario Ci., aurum ex Syriae gazis Ci., arbusta ab imis radicibus Lucr. izruvati, ex parvo H., pulverem palmis O., pulvis haustus O., Hecabe hausit inque sinu cineres secum tulit Hectoris haustos O., terraeque immurmurat haustae O. v izgrebeno zemljo, haurit arenas ungulā Stat. razriva pesek, se globoko vdira v pesek.

II.

1. izčrpati, zajeti: totiens haustus crater O. iz katerega se je tolikokrat zajelo; occ. izprazniti, izpiti: pateram V., pocula ore O., illi avide exceptum pateris hausere cruorem Val. Fl.; pren.: calamitatem Ci. ali dolorem Ci., Sil. izpiti čašo nesreče, voluptatem Ci., T. ali libertatem L. uživati, supplicia scopulis V. pretrpeti.

2. metaf.
a) izsrkati, izsesati, oslabiti, zapraviti: Italiam … faenore hauriri T., non … profligator, ut plerique sua (svoj denar) haurientium T., h. Latium Sil. premagati, patrias opes Mart.
b) dokončati, dovršiti: medium sol igneus orbem, hauserat V., vastum h. iter Stat.
c) (telesne dele) odpreti, predreti, prebosti: ictu ventrem atque inguina L., latera ac ventres equorum cornibus Lucr., latus gladio V., Cu., haerenti latus O., latus Hiberi, latus ense Sil., rostro femur O., pectora ferro O., pectus gladio Quadr. fr., iugulus Caesaris haustus Lucan., fama tradidit Camurium … inpresso gladio iugulum eius (sc. Galbae) hausisse T.; pesn.: non lumen, … loca luminis haurit O. ne iztakne oči, … prevrta le očesni jamici; pren.: cum … haurit corda pavor pulsans V. prešine, oslabi.

III.

1.
a) vase črpati, — vleči, zajemati, sprejemati, vsrkavati: alveus haurit aquas O. zajema vodo, cum primae lucem pecudes hausere V. = so se porodile, auras V. ali caelum h. Iuv. sapo loviti, dihati; pesn.: suspiratūs h. O. globoko dihati.
b) srebati, srkati, piti: accedere fontīs atque h. Lucr., hauriendum sanguinem … praebere L., quos (lacūs) si quis faucibus hausit O., h. aquam, humorem Cu., non respirare in hauriendo Plin., h. plurimum meri Suet., venenum Suet., Aur., potio hausta Suet., h. sanguinem caprinum Aur.
c) požreti, pogoltniti, použiti, zaužiti: ardentes ore carbones Val. Max., cibos integros Col., solidos cervos Plin.; pren.: semisomnos hausit flamma L., aggerem ac vineas … incendium hausit L., cunctos … incendium hausit T., Pompei theatrum igne fortuito haustum T. pogorelo, zgorelo, colonia igni hausta T., seu me … hauriet … ignis Val. Fl., progeniem hauserunt flammae Sil., multos hausere gurgites L., hauriuntur gurgitibus T., domus hausta fluctu est Val. Fl., arbores in profundum haustae (sunt) L. so se v globočino zvalila (padla), hauriri urbes terrae hiatibus Plin. pogreznila; pesn.: pariter pallor ruborque purpureas hausere genas Stat. = sta se po … licih razlili.

2. metaf. (z očmi, ušesi, duhom, srcem) „vsrkavati“, požirati, zaznati, hlastno sprejeti, navzeti se česa: oculis ea pectoris hausit O. je zaznal, vocem his auribus hausi V. ali auribus hausi talia dicta meis O. sem začul, slišal, v istem pomenu tudi brez auribus: strepitum exterritus hausit V., magnum sonantes haurit Val. Fl.; oculis auribusque haurire tantum gaudium L., quid eum non sorbere animo, quid non haurire cogitatione censetis? Ci. da ne pije v duhu na dušek, hoc animo hauri V. to si k srcu vzemi, animo spem inanem h. V. vdajati se praznemu upanju, haurit pectore ignes ali flammas latentīs hausit O. (v srcu) se mu je vnel plamen (skrivne) ljubezni, h. artes T., studium philosophiae acrius T. prevneto se baviti z … , expugnationes urbium … hauserant animo T. so se bili namenili, h. eloquentiam, ius, rem militarem T.

Opomba: Star. obl.: impf. act. haurībant Lucr., cj. pf. haurierint Varr. fr., ind. plpf. haurierant Vulg., pt. pf. haurītus Ap., pt. fut. haurītūrus Iuvenc., sup. haurītū Ap.

inter-spīrātiō -ōnis, f (inter-spīrāre) vmesno dihanje, odmor za oddih(anje): Ci., mustum a balneis raptim et sine interspiratione (na dušek) potum necat Plin.

izpi|ti (-jem) austrinken, (das Glas …) leeren
izpiti na dušek extrinken
izpiti do konca (ein Glas, eine Flasche) leer trinken

izpíti (izpijem) to drink out (off, up); to finish one's glass

izpíti do dna to drain a glass, to empty to the dregs, to leave no heeltaps; to empty a glass at one gulp
izpíti na dušek to drain at one gulp, to drink off at a draught
izpíti do zadnje kaplje to drink to the last drop

izpíti finir (ali achever) de boire ; (izprazniti) vider (son verre …)

izpiti na dušek, v dušku boire d'un trait (ali d'un seul coup)

izpíti (-píjem) perf. ➞ piti

1. bere:
izpiti na zdravje bere alla salute
izpiti kozarec na dušek, v dušku vuotare il bicchiere d'un fiato

2. bere, succhiare:
ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri la bestia morde il collo della preda e le succhia tutto il sangue

3. knjiž. pren. (posušiti, izčrpati) asciugare; estenuare, spossare, esaurire:
suša je izpila studenec la siccità aveva asciugato la fonte
bolezen ga je izpila è spossato dalla malattia

izpíti beber (hasta la última gota) ; (izprazniti) vaciar, apurar (čašo el vaso)

izpiti na dušek beber de un trago

Kanne, die, (-, -n) vrček, vrč, ročka; (Gießkanne) kangla, zalivalka, zalivača; (Teekanne) čajnik, (Kaffeekanne) kavnik; Technik Spinnerei: lonec; es gießt wie aus Kannen lije kot iz škafa; in die Kanne steigen na dušek izpiti (veliko alkohola); zu tief in die Kanne gucken pregloboko pogledati v kozarec

kozárec glass; cup; (velik) rummer, bumper, beaker; (za vodo) tumbler; (kupica) goblet, drinkingcup; (poln) brimmer

kozárec vode a glass of water
ostanek v kozárcu heeltap
žvenket kozárcev clink of glasses
en kozárec čez mero (figurativno) one over the top
izpiti, izprazniti kozárec do dna to drink (ali to drain) to the last drop
izpiti kozárec na dušek to drain at one gulp, to gulp down, to knock back
rad pogleda v kozárec (figurativno), rad ga ima kozárec he is fond of his glass
piti šampanjec s polnimi kozárci to drink champagne by the glassful
pregloboko pogledati v kozárec (figurativno) to have a glass too much, to take a sip too much, to be in one's cups
trčiti kozárec to touch glasses, to clink glasses (s kom with someone)

lampée [lɑ̃pe] féminin globok požirek; madež

absorber son verre d'une seule lampée na dušek izpiti kozarec
boire à grandes lampées piti z dolgimi požirki

píti (píjem) imperf.

1. bere:
piti čaj, kavo, vino bere il tè, il caffè, il vino
hlastno piti bere avidamente
piti počasi bere lentamente, centellinare
piti čez mero strabere
piti na dušek, po malem bere a garganella, sorseggiare
piti kot goba, krava, žolna bere come una spugna
piti na zdravje bere, brindare alla salute

2. (uživati alkoholne pijače) bere; pren.
piti na žive in mrtve bere a più non posso

3. pren. ammirare, godere; attingere:
pil je lepoto polj godeva la bellezza della campagna
iz njenih besed je pil tolažbo traeva consolazione dalle sue parole

4. pren. assorbire, esaurire:
neprestano delo mu pije moči il continuo lavoro esaurisce le sue forze

5. (vsrkavati) assorbire:
goba pije la spugna assorbe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
piti besede z odprtimi usti ascoltare attentamente, pendere dalle labbra di, bere le parole di
pren. piti komu kri succhiare il sangue a qcn.
piti kaj z materinim mlekom succhiare col latte materno
piti iz čaše modrosti, učenosti farsi, diventare saggio, erudito
ne vedeti, kdo pije in kdo plača gestire male, in modo sconclusionato
piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso

prèdušak -ška m oddih: raditi bez -a; isprazniti čašu bez -a na dušek

resollar [-ue-] puhati, sopsti, dihati; sapo zajeti, k sapi priti

sin resollar ne da bi črhnil
se lo bebió sin resollar izpil je na dušek

sec, sèche [sɛk, sɛš] adjectif suh, izsušen, osušen, posušen (sadje); vel (listje); trpek (vino); krhek (kovina); kratek (udarec); mršav, suh (oseba); figuré rezek, oster; tesen; pičel; brezčuten; puhel; popoln (izguba); masculin suhost, suhota; agronomie suha krma; mršav človek; féminin, familier cigareta

tout sec (adverbe) točno, ravno; preprosto; le
pain masculin sec suh kruh
au pain sec ob suhem kruhu, samo ob kruhu (brez drugih jedi)
en cinq sec (populaire) v hipu, hipoma, v trenutku
fruit masculin sec posušen sadež, figuré pridanič
légumes masculin pluriel secs suha zelenjava
vin masculin sec nerezano vino
cœur masculin sec âme féminin sèche suhoparnež
feuilles féminin pluriel, figues féminin pluriel sèches suho listje, posušene smokve
raisins masculin pluriel secs rozine
mur masculin de pierres sèches zid iz kamenja brez cementa
orage masculin sec vihar brez dežja
pannef sèche okvara zaradi pomanjkanja bencina
partie féminin sèche partija brez revanše in brez odločilne partije
vins masculin pluriel secs malo sladkana, trpka vina
aussi sec (populaire) takoj, brez odlašanja, brez obotavljanja
avoir le gosier sec imeti suho grlo, biti žejen
boire sec piti čisto vino (brez primešane vode), pošteno ga piti
n'avoir plus un poil de sec močno se potiti, znojiti
avoir la dame sèche (kartanje) imeti damo brez druge karte iste barve
être, rester sec ne moči odgovoriti
(marine) courir à sec, à sec de toile pluti brez (razpetih) jader
ce boxeur frappe sec ta boksar hitro in krepko udari
être à sec (figuré) biti suh, brez cvenka
mettre ma étang à sec izsušiti ribnik
faire cul sec en buvant izpiti kaj na dušek
mettre quelque chose au sec dati, spraviti kaj na suho, nevlažno mesto
répondre sec rezko odgovoriti
regarder quelqu'un d'un œil sec (figuré) brezčutno koga gledati
traverser, passer un ruisseau à sec prekoračiti, iti čez potok, ne da bi si zmočili noge

siccō -āre -āvī -ātum (siccus)

I.

1. (po)sušiti (naspr. udāre): LUCR., COL., PLIN. idr., vellera V., lina madentia O., cruores siccabat veste V., litore siccabat rorantes ... capillos O., siccantem sole capillos O., siccata capillos O., solque pruinosas radiis siccaverat herbas O., siccare genas O., lacrimas O., PR., Q., humida lumina siccabat impressa lana PR.; pesn. (o telesnih tekočinah) (po)sušiti = odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), (p)ozdraviti ((p)ozdravljati): cum corpus siccassem pilā LUC. AP. NON. sem bil okrepil, tristia vulnera siccat O., volnera siccabat lymphis V. je ustavljal tekočo kri, iuvenes siccati vulnera lymphis STAT., siccare strumas, suppurata, arterias humidas PLIN.; occ. izsušiti (izsuševati), osušiti (osuševati), (z)meliorirati: paludes CI., L. EPIT., SUET., paludem Q., fluvios, Hebrum O., fontes siccati O., siccare maria SEN. RH., infima urbis loca L., agri siccati SUET., palustria aestate siccantur PLIN.; pesn. (o osebi): longo dea fessa labore sidereo siccata sitim collegit ab aestu O. izsušena.

2. metaf.
a) osušiti (osuševati) = (iz)prazniti (izpraznjevati), sprazniti (spraznjevati), izpi(ja)ti, (s)piti: calices H., IUV., cadis cum faece siccatis H., siccare sacram largo Permessida ... ore MART. na dušek (vse duške) piti iz permeškega, (Muzam) posvečenega vira = biti velik pesnik.
b) (po)molsti: distentas pecudes LUCAN., ovis siccata O.
c) sesati, izsesa(va)ti: ubera V., PLIN., distenta ubera H. –

II. intr. (po)sušiti se, usahniti (usihati): quotiens flumina et stagna siccaverint LACT. –

III. impers. (po)sušiti se: ubi pluerit et siccaverit CA.

sitting [sítiŋ]

1. samostalnik
sedenje, čas sedenja; zasedanje, seja; valjenje, valitev (kokoši); jajca za nasad; (rezerviran) sedež v cerkvi; poziranje (za slikanje)

sitting place sedež
at a sitting na (en) mah, na dušek, brez premora (pavze, prekinitve)
I read the book at a sitting na mah sem prebral knjigo

2. pridevnik
sedeč; zasedajoč

in a sitting posture sedé, v sedečem položaju
the sitting member for Leeds sedanji zastopnik v parlamentu za Leeds
the sitting tenant sedanji zakupnik ali najemnik

sorber srkati, srebati; vsesati; pogoltniti; njuhati (tobak)

sorberse zmanjšati se
sorberse los mocos smrkati (otrok)
sorberse los vientos (por) zelo zaljubljen biti (v)
se lo sorbe v vsem ga nadkriljuje
se lo sorbió de un trago izpraznil ga je na dušek