Franja

preseljevánje (-a) n trasferimento, trasloco; migrazione;
nasilno preseljevanje deportazione
dnevno preseljevanje iz vasi v mesto pendolarismo
preseljevanje divjih živali migrazione della selvaggina
preseljevanje narodov migrazione dei popoli
julija se začne pravo preseljevanje narodov in luglio ha inizio il grande esodo
preseljevanje duš metempsicosi

preseljevánje traslado m ; transmigración f ; migración f

preseljevanje duš transmigración f de las almas, metempsicosis f
preseljevanje narodov migración de los pueblos, hist invasión f de los Bárbaros

Pȳthagorās -ae, acc. -am in -ān, m (Πυϑαγόρας) Pitágora, grški filozof z otoka Samos, ki se je, potem ko je prepotoval Egipt in Grčijo, okrog l. 540 naselil v Spodnji Italiji (v Krotonu in Metapontu) ter tam ustanovil filozofsko šolo, ki je po njem nosila tudi ime: L., Ci., Mart., Ap. idr. Kot začetnik nauka o preseljevanju (metempsihozi) duš je trdil, da je živel že za časa trojanske vojne v podobi Evforba (Euphorbus, Εὔφορβος); od tod Pythagoras renatus H. in Panthoides (gl. Panthoidēs) H., littera Pythagorae Pers., Lact. črka Y (gr. υ, Υ), s katero je Pitagora baje primerjal različni življenjski poti čednosti (kreposti) in pregrešnosti = bivium Pythagorae Aus. — Od tod adj.

1. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) (Πυϑαγόρειος) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: brassica Ca., dogma Lab. ap. Prisc., somnia H., pavo Pers. (Enij je namreč v svojih pesmih omenil, da je v sanjah izvedel, da se je Homerjeva duša preselila v pava in potem prešla v njega (Enija) samega), mos Plin.; subst. Pȳthagorēus (Pȳthagorīus) -ēī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Varr., Ci.

2. Pȳthagoricus 3 (Πυϑαγορικός) Pitágorov, pitágorski, pitagoréjski: libri L., philosophia Plin., schola Sen. ph., disciplina Boet.; subst. Pȳthagoricus -ī, m Pitágorov učenec (naslednik, slednik, privrženec, pristaš), pitágorovec, pitagoréjec: Sen. ph.; v pl.: Lact., Hier., Ambr., Boet.

reciprocātiō -ōnis, f (reciprocāre)

1. vračanje (vrnitev) po isti poti: reciprocatio aestus (plime) Plin. = oseka, spiritūs Amm., siderum Gell., animorum Eccl. preseljevanje duš.

2. metaf.
a) vzajemnost, obojestranskost, recipročnost, reciprocitéta: talionum Gell.; pl. abs.: Prisc.
b) kot gram. t.t. povratno (delujoče, učinkujoče) dejanje pri povratnem zaimku: Prisc.

Serāpis (in Sarāpis) -pis in -pidis, m (Σεράπις, nav. Σαράπις) Serápis (Serápid), Sarápis (Sarápid), božanstvo duš, ki so ga od časa Ptolemajev častili v Egiptu, pozneje v Grčiji, pa tudi v Rimu, kjer so ga istovetili s Plutonom: CI., VARR., CAT., VITR., PLIN., SUET., T., MART., AP., AUG., LACT., TERT., VOP., MACR., AMM.; poznejši pesniki merijo tudi Sĕrăpĭs: M., PRUD., PAUL. NOL. Od tod

1. subst. Serapēum -ī, n (Σεραπεῖον) Serapêjon = Serápisovo (Serápidovo) svetišče v Aleksandriji: TERT., LAMP., AMM.

2. adj. Serāpicus 3 serápijski (serápidski) = sijajen, dragocen: cenae TERT.

somnium -iī, n (somnus)

1. sen = sanja, nav. pl. sanje, podoba (podobe) v sanjah: Plin., Lact., Macr. idr., somnium somniare Pl., dum huic conicio (razlagam) somnium Pl., interpretes somniûm Poeta ap. Ci. ali interpres somniorum Q., somnio uti Ci. ali somnia videre O. imeti sanje, sanjati, somnia Pythagorēa H. (v začetku svojih Letopisov namreč Enij pripoveduje, kako se mu je sanjalo, da biva v njem (po Pitagorovem nauku o preseljevanju duš) Homerjeva duša), multi per somnia saepe loquentes Lucr. v snu, v sanjah; pooseb. Somnia -ōrum, n Sanje kot božanstva: Ci., O.

2. metaf. sanja, sanjarija, blodnja, dozdeva, dozdevek, neumnost, bedarija, norčija, utvara, izmišljotina, fantazija: somnium! Ter., fabulae! somnia! Ter. neumnež, bedak, tepec, budalo, Stoicorum somniorum interpres Ci., delirantium, vinolentorum somnia Ci. blodnje, bledež, delirij, multa tibi iam fingere possunt somnia Lucr., velut somnia quaedam vigilantium Q.

3. meton. spanje, dremanje, dremež: tibi somnia tristia portans V.

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

transmigrácija transmigration

transmigrácija duš transmigration of souls

transmigrácija (-e) f
transmigracija duš trasmigrazione delle anime, reincarnazione, metempsicosi

transmigración ženski spol preseljevanje, selitev

transmigración de las almas, transmigración pitagórica preseljevanje duš
transmigración de las gentes preseljevanje narodov

transmigration [trænzmaigréišən] samostalnik
selitev, seljenje

transmigration of souls preseljevanje duš

transmigration [trɑ̃smigrasjɔ̃] féminin preseljevanje, selitev

transmigration des âmes preseljevanje duš po smrti; metempsihoza

trasmigrazione f

1. preseljevanje

2.
trasmigrazione delle anime transmigracija duš, reinkarnacija, metempsihoza

trépassé, e [trepase] adjectif umrli, pokojni, rajni; masculin, féminin rajnik, -ica, pokojnik, -ica

la fête, le jour des trépassés (religion) dan mrtvih, vernih duš dan (2. november)

umbri-fer -fera -ferum (umbra in ferre)

1. „senconosen“, senco prinašajoč, senco dajajoč, senčen, senčnat, osojen: Varr., platanus Ci. poet., nemus V.

2. sence, tenje (umrlih duš, pokojnikov) noseč ali prinašajoč: unda Stat.

ver|en¹ [é] (-na, -no) gläubig, religiös, dosledno: strenggläubig, globoko glaubensfest, tiefreligiös
verna duša v vicah arme Seele
dan vernih duš das Allerseelen, der Allerseelentag

véren believing; faithful; (pobožen) devout

vernih duš dan religija All Souls' Day

véren croyant; fidèle; exact; confiant

veren prepis (prevod) copie ženski spol (traduction ženski spol) exacte
vernih duš dan (religija) le jour des morts

véren rel creyente, fiel ; (točen) exacto

veren prepis copia f exacta
vernih duš dan (rel) día m de (los Fieles) Difuntos; día de las Animas

zàdušnī -ā -ō zadušni: zadušni četvrtak etn. debeli četrtek; -a nedjelja teden vernih duš; -a baba slabš. pretirano dober človek