Franja

Zadetki iskanja

  • januarja prislov
    (v mesecu januarju) ▸ januárban
    letos januarja ▸ idén januárban
    lani januarja ▸ tavaly januárban
    najpozneje januarja ▸ legkésőbb januárban
    objavljen januarja ▸ januárban közzétett
    priti januarja ▸ januárban érkezik
    Prva medvladna konferenca bo najpozneje januarja 2014, piše v sklepih. ▸ A határozatokban az szerepel, hogy az első kormányközi konferenciára legkésőbb 2014 januárjában kerül sor.
    Film naj bi v kinematografe predvidoma prišel januarja drugo leto. ▸ A film előreláthatólag a jövő év januárjában érkezik meg a mozikba.
  • jutr|o1 srednji spol (-a …) der Morgen
    Dobro jutro! Guten Morgen!
    drugo jutro am nächsten Morgen
    do jutra bis zum Morgen, bis in die Morgenstunden hinein
    od jutra do večera von früh bis spät
    pomladno jutro der Frühlingsmorgen
    vsako jutro jeden Morgen
  • jútro1 morning; pesniško morn, morningtide

    dobro jútro! good morning!
    rano jútro dawn, daybreak, peep of day
    od ranega, zgodnjega jútra do pozne noči from early morning till late at night
    od jútra do noči pogovorno morning till night
    drugo (naslednje) jútro next morning
    voščiti komu dobro jútro to bid someone good morning
    ostali smo do zgodnjega jútra we stayed till the small hours
  • jútro matin moški spol , matinée ženski spol ; (ploščinska mera) arpent moški spol (de terre)

    drugo, naslednje jutro le lendemain matin
    rano, zgodnje jutro le petit matin (ali jour)
    dobro jutro bonjour; (vzhod) orient moški spol, est moški spol, levant moški spol
  • jútro mañana f

    rano, zgodnje jutro madrugada f; (ploščinska mera) yugada f
    dobro jutro! ¡buenos días!
    drugo, naslednje jutro a la mañana siguiente
    voščiti komu dobro jutro dar los buenos días a alg
  • katakombe samostalnik
    (podzemno pokopališče) ▸ katakombák
    rimske katakombe ▸ római katakombák
    podzemne katakombe ▸ földalatti katakombák
    pariške katakombe ▸ párizsi katakombák
    V Rimu so 31. maja 1578 po naključju odkrili katakombe, ki so bile od 10. stoletja popolnoma pozabljene. ▸ Rómában 1578. május 31-én véletlenül fedezték fel azokat a katakombákat, amelyek a 10. század óta teljesen feledésbe merültek.
    Trenutno je na mestnem območju Rima javno dostopnih pet katakomb, ki so svoje odpiralne čase tako dobro uskladile druga z drugo, da lahko ves svoj dopust preživite pod zemljo. ▸ Róma városában jelenleg öt katakomba látogatható a nagyközönség számára, amelyek nyitvatartási idejét annyira összehangolták, hogy akár az egész vakációt a föld alatt lehet tölteni.
  • klofniti glagol
    1. (dati klofuto) ▸ pofon üt, pofon vág
    klofniti po licukontrastivno zanimivo orcán vág
    klofniti po obrazukontrastivno zanimivo arcon üt
    močno klofniti ▸ erősen pofon üt
    večkrat klofniti ▸ többször pofon vág
    Z drugo roko ga je močno klofnila. ▸ A másik kezével erősen pofon ütötte.

    2. (o ukrepu) približek prevedkavisszavág
    Kar zgrabi jo, pa te bo klofnila s tožbo.kontrastivno zanimivo Fogd csak meg, majd visszavágásként beperel.
    Napad je prijavila policiji, že nekdanjega ljubimca klofnila z začasnim sodnim odlokom o prepovedi približevanja. ▸ A támadásról feljelentést tett a rendőrségen, volt szeretőjének pedig ideiglenes bírósági távoltartási rendelettel vágott vissza.
  • kolaboracija samostalnik
    1. (sodelovanje s sovražnikom) ▸ kollaboráció
    kolaboracija z okupatorjem ▸ kollaboráció a megszállóval
    kolaboracija z nacisti ▸ kollaboráció a nácikkal
    obsoditi kolaboracijo ▸ kollaborációt elítél
    taktična kolaboracija ▸ taktikai kollaboráció
    aktivna kolaboracija ▸ aktív kollaboráció
    kolaboracija med drugo svetovno vojno ▸ kollaboráció a második világháború alatt
    kolaboracija s sovražnikom ▸ kollaboráció az ellenséggel

    2. (sodelovanje) ▸ kollaboráció, együttműködés
    Sving je kolaboracija plesalcev in moji se ne omejujejo na zvrst. ▸ A swing a táncosok együttműködése, az enyéim pedig áthágják a műfaj korlátait.
    Ker so se nekateri zbali za vse privilegije, ki jim jih je prinašala ta služba, so začeli medijsko kolaboracijo.kontrastivno zanimivo Mivel egyesek féltették a munkáhelyükkel járó privilégiumaikat, médiahadjáratba kezdtek.
  • kôt2 (kakor) como; de; en calidad (ali concepto) de ; (za primernikom) que

    kot deček de (cuando era) niño
    kot odškodnina za en concepto de indemnización
    kot poslanik je bil v Beogradu estaba como (ali de) embajador en Beograd
    umrl je kot junak murió como un héroe
    (v svojstvu) kot en calidad de
    ti si mlajši kot jaz tú eres más joven que yo
    več kot 10 let más de 10 años
    imam več denarja, kot ga potrebujem tengo más dinero del que necesito
    storim več, kot morem hago más de lo que puedo
    kot da, kot če como si (subj)
    kot da ne bi nikogar bilo tu como si no estuviera aquí nadie
    noben drug kot ti nadie sino tú, nadie más que tú
    vse (drugo) prej kot lep todo menos (ali excepto) bonito
  • kvadriranje samostalnik
    matematika (računanje z drugo potenco) ▸ négyzetre emelés
    kvadriranje dvočlenika ▸ kétjegyű szám négyzetre emelése
    Kvadratni koren je obratna operacija kvadriranja. ▸ A négyzetgyökvonás a négyzetre emeléssel ellentétes művelet.
  • lad|ja1 ženski spol (-je …)

    1. pomorstvo das Schiff; -schiff (bojna Schlachtschiff, ekspedicijska Expeditionsschiff, piratska Seeräuberschiff, kontejnerska Behälterschiff, hladilna Kühlschiff, na vesla Ruderschiff, svetilnik Feuerschiff, za prevoz rud Erzschiff, za vrtanje Bohrschiff, linijska Linienschiff, vojska oskrbovalna Nachschubschiff, Versorgungsschiff, pomožna Hilfsschiff, potniška Fahrgastschiff, Passagierschiff, vojska poveljniška Flaggschiff, reševalna Bergungsschiff, Hebeschiff, vojska sanitetna Lazarettschiff, sestrska Schwesterschiff, sovražnikova Feindschiff, šolska Schulschiff, trgovska Handelsschiff, vikinška Wikingerschiff, vojna Kriegsschiff, vojska zaščitna/eskortna Geleitschiff)
    … ladje/ladij Schiffs-
    (trčenje der Schiffszusammenstoß, položaj der Schiffsort, ime der Schiffsname, krst die Schiffstaufe, lastnik der Schiffseigner, posadka die Schiffsbesatzung, vodenje die Schiffsführung)
    ladja je nasedla das Schiff liegt fest
    zavzeti ladjo ein Schiff entern
    na ladji auf dem Schiff, an Bord
    delati na ladji (biti pomorščak) zur See fahren
    na sredi ladje mitt(el)schiffs
    letalo na ladji das Bordflugzeug
    natovarjati/natovoriti na ladjo verschiffen
    premestiti na drugo ladjo umschiffen
    potovanje/vožnja z ladjo die Schiffsfahrt (eine Schiffsfahrt unternehmen)
    prevažati z ladjo schiffen, verschiffen, schippern
    prevoz z ladjo die Verschiffung
    odvezati ladjo loswerfen

    2.
    tovorna ladja das Frachtschiff, der Frachter, -frachter
    (potniško-tovorna Passagierfrachter, za razsuti tovor Schüttgutfrachter)

    3. (čoln) das Boot; -boot (gasilna Feuerlöschboot, policijska Polizeiboot)
    vojska izkrcevalna ladja das Landungsfahrzeug
    pomorska reševalna ladja der Seenotrettungskreuzer

    4. količina tovora: die Schiffsladung

    5.
    figurativno vesoljska ladja das Raumschiff
    figurativno puščavska ladja (kamela) das Wüstenschiff

    6.
    živalstvo, zoologija portugalska ladja die Portugiesische Galeere, die Seeblase

    7.
    ladja norcev das Narrenschiff
    podgane zapuščajo potapljajočo se ladjo die Ratten verlassen das sinkende Schiff
  • lastník proprietor; owner; possessor

    menjati lastníka (iti iz ene roke v drugo) žargon to change hands
  • let|o1 [é] moški spol (-a …)

    1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

    2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

    3. starost:
    biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
    srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

    4.
    konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
    ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
    pol leta ein halbes Jahr
    polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
    po poteku enega leta nach Jahresfrist
    pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
    v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
    leto in dan Jahr und Tag
    leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
    celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
    celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
    drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
    leto Gospodovo Jahr des Heils
    lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
    naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
    prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
    vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
    vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
    vse leto das ganze Jahr (über)
    brez navedbe leta ohne Jahresangabe
    čez leto (preko leta) übers Jahr
    čez eno leto in einem Jahr
    čez leto in dan über Jahr und Tag
    iz leta v leto jahraus, jahrein
    na leto pro Jahr, jährlich
    dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
    na pol leta halbjährlich
    ob letu in einem Jahr
    v letu im Jahr
    v letu 2002 im Jahr 2002
    smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
    v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
    v prejšnjem letu im Vorjahr
    | ➞ → novo leto, babje leto
  • lúknja hole; (odprtina) opening, aperture; (votlina) hollow, cave; perforation, gap; (v siru) eye; (biljardna) pocket; (slabo stanovanje) dirty hole

    strelna lúknja loophole
    lúknja v cesti pothole; (zapor, ječa) prison, jail
    on je v "lúknji" (v zaporu) pogovorno he's in the nick (ali ZDA pogovorno in the can)
    vtakniti v lúknjo (ječo) to clap (someone) in gaol, to put (someone) behind bars (ali away)
    izbezati (z dimom) iz luknje koga to smoke someone out into the open
    zamašiti lúknjo to stop (up) a hole
    napraviti eno lúknjo, da bi zamašili drugo (figurativno) to rob Peter to pay Paul
  • medálja medal

    medálja za zasluge ZDA Medal for Merit
    ves pokrit z medáljami bemedalled
    lice (hrbet) medálje obverse (reverse) of a medal
    medálja za hrabrost ZDA vojska Medal of Honour
    imetnik medálje medallist, (vojak) holder of a medal
    odlikovan z medáljo awarded a medal (ali decoration), decorated, holding a medal
    nositi medáljo to wear a medal
    druga plat medálje the reverse of the medal, the other side of the medal
    vsaka medálja ima (tudi) drugo (temno) plat there are two sides to every coin, every rose has its thorn
    podeliti (vojaku) medáljo to decorate (ali to award a medal to) (a soldier)
  • mésto (-a) n

    1. città; località, centro:
    mesto leži, se razprostira ob reki la città si stende lungo le sponde di un fiume
    stanovati, živeti v mestu abitare, stare in città
    industrijsko, turistično mesto città industriale, località turistica, centro turistico
    mesto Trst la città di Trieste
    glavno mesto države la capitale del Paese
    glavno mesto dežele, pokrajine capoluogo di regione, di provincia

    2. luogo, posto; punto:
    na osojnih mestih še leži sneg nei luoghi all'ombra c'è ancora la neve
    mesta na Luni, primerna za pristanek punti adatti all'allunaggio
    parkirno mesto parcheggio, posteggio
    šport. startno mesto blocco di partenza
    voj. stražarsko mesto posto di guardia
    zborno mesto luogo di adunata, di raccolta

    3. punto; brano, passo:
    varilno mesto punto di saldatura
    razložiti nerazumljiva mesta spiegare i passi incomprensibili

    4. (prostor) posto:
    rezervirati mesti v gledališču prenotare due posti a teatro
    posaditi gosta na častno mesto mettere l'ospite al posto d'onore
    v hotelih je še prostih mest negli alberghi ci sono ancora posti (letto) liberi
    sesti na svoje mesto prendere il proprio posto

    5. (položaj, funkcija) carica; posto; sede; funzione:
    v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra nel governo ricoprì la carica di ministro degli Interni
    mesto šole v izobraževalnem procesu la funzione della scuola nel processo della formazione professionale
    odborniško, poslansko mesto carica di assessore, di deputato
    mesto tajnika un posto di segretario

    6. (s števnikom) posto:
    doseči, priboriti si drugo, tretje mesto conquistare il secondo, il terzo posto
    zasesti prvo mesto piazzarsi al primo posto

    7. na licu mesta (v adv. rabi) (na kraju samem) sul posto; (brez oklevanja) immediatamente

    8. mat. posizione;
    decimalno mesto decimale
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    samo parlament je primerno mesto za reševanje takih problemov soltanto il parlamento è la sede adatta per la soluzione di tali problemi
    zdaj ni mesta za pesimizem bando al pessimismo!
    vprašanje je dobilo mesto v časopisju il problema è stato ampiamente trattato dalla stampa
    imeti mesto v orkestru essere un orchestrale
    priznati komu mesto, ki mu gre riconoscere a uno il posto che gli spetta
    pren. bil je na mestu mrtev morì sul posto
    pripombe niso na mestu i rimproveri sono fuori posto
    pren. naš šport stoji na mestu il nostro sport segna il passo
    biti ob pravem času na pravem mestu essere al posto giusto nel momento giusto
    fant ima glavo na pravem mestu il ragazzo ha la testa a posto, sulle spalle
    če bi bil jaz na tvojem mestu se fossi al tuo posto, se fossi in te...
    zadeti koga na najbolj občutljivem mestu colpire qcn. nel vivo
    stvari postaviti na pravo mesto mettere le cose al loro posto
    šport. (tudi pren.) korakati na mestu segnare il passo
    film. filmsko mesto cinecittà
    lingv. mesto akcenta, artikulacije posizione dell'accento; punto, luogo di articolazione
    urb. jedro mesta centro storico
    odprto mesto città aperta
    šport. skok z mesta salto da fermo
    polit. volilno mesto sede elettorale
  • misli|ti1 (-m)

    1. denken (tudi filozofija)
    misliti filozofsko/ znanstveno/logično/jasno/praktično … philosophisch/wissenschaftlich/logisch/klar/praktisch … denken
    misliti drugače anders denken
    misliti dlje od česa hinausdenken über
    začeti drugače misliti umlernen, umdenken

    2. (ceniti) denken (mislim, da se bova sporazumela ich denke, wir können uns einigen, koliko ste Vi mislili? was/[wieviel] wie viel haben Sie gedacht?); (umišljati si) denken (misli, da je nevemkaj naredil er denkt wunder was getan zu haben)
    kaj vendar misliš! wo denkst du hin!

    3.
    misliti si denken, sich denken (kdo bi si bil mislil! wer hätte das gedacht!; to si lahko misliš, da … du kannst dir denken, [daß] dass …); annehmen (krog einen Kreis annehmen)
    X si je mogoče misliti X ist denkbar
    Xa si ni mogoče misliti X ist undenkbar
    misliti si svoje sich sein Teil denken
    tega si v sanjah ne bi bil mislil das hätte ich mir nie träumen lassen
    kar misli si! denkste!

    4.
    dati misliti komu jemandem zu denken geben, jemanden nachdenklich stimmen

    5.
    misliti na denken an (svojo korist an seinen Vorteil, to, da boš plačal račun daran, die Rechnung zu bezahlen, to, da si bomo poiskali drugo stanovanje daran, uns eine neue Wohnung zu suchen)
    (meriti na) hinauswollen auf; (paziti na) bedacht sein (na svoje dobro ime auf seinen guten Ruf)
  • nadaljevanj|e2 srednji spol (-a …)

    1. romana, članka: die Fortsetzung; die Folge (v treh nadaljevanjih in drei Folgen, prvo/drugo/…/zadnje erste/zweite/…/letzte Folge)
    nadaljevanje sledi/nadaljevanje v naslednji številki Fortsetzung folgt
    roman v nadaljevanjih der Fortsetzungsroman
    zgodba v nadaljevanjih die Fortsetzungsgeschichte

    2. na radiu, televiziji: die Folge
  • naenkrat prislov
    1. (hitro in nepričakovano) ▸ egyszer csak, egycsapásra, hirtelen
    naenkrat zaslišati ▸ egyszer csak meghall
    Bila sem v hiši, ko sem kar naenkrat zaslišala vzklike. ▸ A házban voltam, amikor egyszer csak kiabálást hallottam.
    naenkrat začutiti ▸ hirtelen megérez
    naenkrat zagledati ▸ egyszer csak meglát
    naenkrat se pojaviti ▸ egyszer csak megjelenik
    naenkrat se znajti ▸ egyszer csak találja magát
    Ana se čisto zatopljena v svoje misli kar naenkrat znajde v svoji pisarni. ▸ Ana saját gondolataiba merülve egyszer csak az irodájában találja magát.
    naenkrat se zazdeti ▸ hirtelen úgy tűnik
    naenkrat se spremeniti ▸ egycsapásra megváltozik
    Zdaj sem star 48 let in se ne morem kar naenkrat spremeniti. ▸ Most 48 éves vagyok, és nem tudok egycsapásra megváltozni.
    naenkrat izginiti ▸ hirtelen eltűnik
    naenkrat počiti ▸ hirtelen csattan
    naenkrat utihniti ▸ hirtelen elhallgat
    naenkrat ugotoviti ▸ hirtelen megállapít, egyszer csak rájön
    Potem je kar naenkrat ugotovila, da ne zna igrati in je šla v šolo. ▸ Aztán egyszer csak rájött, hogy nem tud játszani, és iskolába ment.
    kar naenkrat ▸ egyszer csak
    Naenkrat je vse okoli mene postalo črno in ničesar nisem več videl. ▸ Egyszer csak minden elsötétült körülöttem és semmit sem láttam.
    Med sesanjem me je naenkrat začel skeleti vrat. ▸ Porszívózás közben egyszer csak sajogni kezdett a nyakam.
    Sopomenke: nenadoma

    2. (sočasno) ▸ egyszerre, egyidőben
    narediti kaj naenkrat ▸ egyszerre megcsinál, egyszerre elvégez
    delati kaj naenkrat ▸ egyidőben csinál valamit
    opraviti kaj naenkrat ▸ egyszerre elvégez valamit
    naenkrat pojesti ▸ egyszerre megeszik
    naenkrat popiti ▸ egyszerre megiszik
    naenkrat kupiti ▸ egyszerre megvesz
    Posameznik bo lahko naenkrat kupil največ pet vstopnic. ▸ Egyszerre legfeljebb öt jegyet lehet vásárolni.
    naenkrat prepeljati ▸ egyszerre megtesz
    vse naenkrat ▸ mindent egyszerre
    vsi naenkrat ▸ mindannyian egyszerre, mindannyian egyidőben
    Ker pa smo skoraj vsi naenkrat pripeljali na prelaz, je tam zaradi gneče nastal kaos. ▸ Mivel azonban szinte mindannyian egyszerre érkeztünk a hágóra, a tömeg miatt káosz alakult ki.
    V službi vam ni treba vsega narediti naenkrat. ▸ A munkában nem szükséges mindent egyszerre elvégezni.
    Koliko projektov bom delala naenkrat, je povsem odvisno od mene. ▸ Az, hogy hány projektet csinálok egyidőben, teljes mértékben tőlem függ.
    Če vseh vaj ne morete opraviti naenkrat, jih delajte v teku dneva eno po eno. ▸ Ha nem tudja egyhuzamban elvégezni az összes gyakorlatot, akkor a nap folyamán külön-külön végezze el őket.
    Z eno roko pritiskam na domofon, z drugo obračam ključ, vse naenkrat. ▸ Egyik kezemmel nyomom a kaputelefont, a másikkal elfordítom a kulcsot, mindezt egyszerre.
  • nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
    nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
    Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
    filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
    sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
    pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
    tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
    v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
    nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
    nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
    jur. nasprotje z obličnostjo irritualità