Franja

deport [dipɔ́:t] prehodni glagol
pregnati, prepeljati v drugo deželo

zastarelo to deport o.s. obnašati, vesti se

dȅreglija ž, derèglija ž (madž. dereglye)
1. brod: dereglija za prijevoz, prevoz ljudi, putnika preko rijeke, preko reke
2. tovorni čoln na reki, ki ga potiskajo ljudje z drogovi, ali ga vleče živina ali drugo plovilo

détachement [detašmɑ̃] masculin odtrganost; odtujitev; nezanimanje, indiferenca; militaire oddelek, odred; začasna dodelitev (uradnika) na drugo delo

détachement d'escorte oddelek za spremstvo
être en détachement biti detaširan, začasno dodeljen na drugo delo
rentrer en France après trois ans de détachement à l'étranger vrniti se v Francijo po treh letih dodelitve na delo v tujini

deuxième [dözjɛm] adjectif drugi; masculin drugo nadstropje; féminin (železnica) drugi razred; automobilisme druga prestava

un deuxième classe navaden vojak, borec
arriver le deuxième priti kot drugi
elle est née la deuxième rodila se je kot drugi otrok (v družini)

dévier [devje] verbe transitif usmeriti v drugo smer, preusmeriti; odvrniti v stran; verbe intransitif kreniti ali odmakniti se s svoje smeri

dévier la circutation preusmeriti promet
dévier de son chemin kreniti s svoje poti
dévier de ses principes oddaljiti se od svojih načel

divaguer [divage] verbe intransitif bloditi; blesti, fantazirati; figuré oddaljiti se od predmeta; čenčati; prestopiti bregove (reka), poiskati si drugo strugo

dīversus, st.lat. dīvorsus, 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. dīvertere, dīvortere) „vsaksebi obrnjen“, od tod

I.

1. v razne strani (sem in tja) obrnjen (držeč, idoč): diversam aciem in duas partes constituere C. na dve strani obrnjeno, diversa signa statuere L., ubi plures diversae semitae erant L., d. itinera C., L., T., diversae variae (variae = po suhem in po morju) viae Cat., d. fuga L., Cu. semkaj in tjakaj; occ. predik. = na razne strani, sem in tja, semkaj in tjakaj; najprej v pl.: diversi pugnabat C., cum … diversi discessissent N., diversi consules … discedunt, consules diversi abiere L., diversi circumspiciunt V., duo nomina diversa trahunt unum pectus O., diversi flebant servi O. proč obrnjeni; potem pri kolekt.: plebs habitat diversa locis O.; v sg.: quo diversus abis? V. kam si skrenil? metu ac libidine divorsus agebatur S. strah in strast sta ga zanašala sem in tja; adv.: divorse distrahitur Pl. (imetje) se razprši, pauci paulo divorsius concĭderant S. precej vsaksebi; subst. neutr. in diversum ali in diversa na razne strani: in diversa trahere N., in diversum auctores trahunt, utrum … an L. se ne ujemajo, trahebatur in diversa hinc meritis Antonii, inde Muciani epistulis T., in diversa abire Iust. ali labi Fl., Iust.; subst. masc.: diversos iterum coniungere amantes Pr. ali componere divorsos T. nesložne, razdorne.

2. pren. neodločen (-čna -čno), nestanoviten, omahujoč: diversi fremat inconstantia vulgi Tib., diversus animi (loc.) modo numen pavescere, modo minis populi terreri T.

3. ločen (oddaljen) drug od drugega, raztresen, eden tu — drugi tam, vsak posebej (zase), posamič(no): diversae state, ego ero paries (pretin) Pl., hoc omnes antea divorsi audistis S., legatos alium ex alio (za drugim) divorsos adgreditur S., sive iuncti unum premant, sive id diversi gerant bellum L.

4. razen, različen; (o krajih): qui (portus), cum divorsos inter se aditus habeant, in exitu coniunguntur et confluunt Ci., ex locis tam longinquis tamque diversis Ci., diversissimis locis L., diverso tractu, diversis partibus O., (flumina) diversa locis (po krajini) O.; pren. (o kakovosti): diversa genera bellorum et hostium Ci., d. studia, d. voluntates Ci., d. natura N., facies, d. formae, simulacra diversa figuris, diversi nitent mille colores O., prodigia terrebant diversis auctoribus vulgata T.; adv. acc. neutr. pl.: diversa sonare O. različno; z dat.: forma est diversa priori O. drugačna od prejšnje.

II.

1. na nasprotno ali drugo stran (obrnjen), na nasprotni ali drugi strani bivajoč (stoječ, ležeč), nasproten: ego divorsus distrahor Pl., e quibus (cingulis) duos maxime inter se diversos … obriguisse pruinā vides Ci. (o tečajih), erat iter a proposito diversum contrariamque in partem ire videbatur C., diversae ab flumine regiones C. odmaknjene, terrae, quas duo diversa maria amplectuntur L., in diversum iter equi concitati L. v dve nasprotni smeri, diversus Aesar O. zahodni (= vzhodu nasproten), in partes diversas bracchia tendens O., quem procul a patria diverso orbe excipit Eridanus O. na drugem koncu sveta, petit diversa O. krene v nasprotno smer, diversus luna percurret fenestras Pr., (iugum montis) altero cornu in diversum litus excurrit Cu., Alexander in diversa parte ripae statui suum tabernaculum iussit Cu., diversā regiae parte Cu. z nasprotne strani, Menelaus … diversum ad mare … deiectus est T.; subst. v adverbialnih zvezah: in diversum Plin., in diversa T. ali per diversum Plin., T. na nasprotno stran, v nasprotno smer, ex diverso adsultare T. z nasprotne strani, ex diverso stare Vell. nasproti, instructis e diverso hostibus Iust.

2. occ. nasproten = protiven, sovražen;
a) v vojni: victores diversam aciem Marti et Mercurio consecravere T., Armeniam diversis praesidiis vacuam fieri postulabant T.; subst.: quas enim ex diverso legiones? T.
b) v državi: factio Suet. ali pars Iust. nasprotna stranka; v pl.: partes Suet., aut in diversis aut in neutris fuisse partibus Sen. ph.
c) na sodišču: d. subsellia Q., T. ali diversae partis advocatus Suet. nasprotne stranke (gen. sg.), nasprotnikov (gen. pl.); subst. neutr. = nasprotna stranka, opozicija: invidiam in diversum transferre T., consistentis ex diverso patroni Q.; od tod e diverso (= contrā) nasprotno, nasproti: Suet., Arn.

3. pren. povsem različen, ves drugačen, nasproten, navzkrižen
a) (o stvareh); abs.: diversa ac dissimilis pars Ci., diversa sibi ambo consilia capiunt C., diversis duobus vitiis, avaritiā et luxuriā, civitatem laborare L., quid enim divorsius esse putandum est, … quam … Lucr., oris habitu simili aut diverso Q., duo tela diversorum operum O. s povsem nasprotnim učinkom, diverso tempore Iuv.; subst.: dividit ut bona diversis (= contrariis = malis), fugienda petendis H., dissimilia ac diversa componitis Sen. ph., diversa induere T., nullo in diversum auctore T., iudices per diversa implacabiles T. iz nasprotnih razlogov; z a(b): haec videntur esse a proposita ratione diversa Ci., ab his longe divorsae litterae S.; s samim abl.: quam diversum consuetudine illorum Plin. iun.; z dat.: est huic diversum vitio vitium prope maius H., diversum est huic eorum vitium, qui … Q., tamquam haec sententia priori diversa sit Q., vera bona atque illis multum diversa Iuv.; subst.: dicere diversa iis, quae aliis placebant Vell., quis non diversa praesentibus contrariaque exspectatis aut speret aut timeat Vell.; z inter: divorsa inter se mala, luxuria atque avaritia S., quorum omnium dissimilis atque divorsa inter se ratio est Q.; z ac (atque) ali quam (kakor alius): diversa in hac ac supradicta alite Plin., e diverso, quam in cibos deligitur Plin. čisto drugačne kakovosti kakor to, kar … , diversum valent quam iudicant Q., diversa, quam hostis mandaverat, censuit (Regulus) Fl., gloriam diversis artibus quam priores civitatis suae duces consecuturus Iust.
b) o osebah: quia a te totus diversus est Ci., diversus a maiorum institutis T.; z gen.: ut par ingenio, ita morum diversus T. povsem drugačnega značaja, inter paucos et sententiae diversos T. povsem različnega mnenja.

III. odročen, oddaljen, odmaknjen: maxime de Achaiae urbibus, regionis a se diversae, sollicitus L., ereptam patri natam diversa in pascua abstrahit O., arva colebat diversa Aetnae O., saltus diversi Cu., colunt discreti ac diversi T. posamič in na oddaljenih krajih, etiam quorum diversa oppida, tamen obvii (erant) T., proficiscebar in diversam provinciae partem Plin. iun.; subst. (ret.): diverso terrarum distineri T. v daljnih zakotjih.

dògodinē prisl. ob letu, drugo leto, čez leto dni: dogodine ću doći; hitna pomoć ukazaće se tek kad se donese zakon, a to može biti tek dogodine; od godine do godine situacija je sve bolja

doppiolavorista m, f (m pl. -ti) človek, ki ima še drugo službo

drážinac -īnca m, drážinovac -ōvca m med drugo svetovno vojno član reakcionarne vojaške formacije Draža Mihailovića

drugám pril. drugamo, na drugo mjesto (mes-), u drugom pravcu: obrniti pogovor

drȕgōm prisl. drugič, drugikrat, v drugo

dvojáčiti dvòjāčīm
1. v drugo orati, na trznino orati
2. dvakrat dnevno jesti

džòker m (angl. joker) posebna igralna karta, ki lahko zamenja katero koli drugo karto

échafauder [ešafode] verbe transitif postaviti eno na drugo, nakopičiti; zasnovati (načrt); delati (quelque chose na čem); sestaviti (knjigo); postaviti (teorijo); verbe intransitif postaviti (stavbni) oder

échafauder des projets ne brez težav pripraviti načrte

échelon [ešlɔ̃] masculin lestveni klin; figuré stopnja; militaire razporeditev vojaških edinic druga za drugo; militaire četa, vod, oddelek na pohodu (v določeni medsebojni razdalji)

échelon d'attaque (militaire) napadalni val
échelon d'imposition davčna stopnja
échelon de traitement plačilna stopnja ali skupina
en premier échelon v sprednji črti
disposer par échelons razporediti v stopnje
monter (ali gravir), descendre un échelon stopiti za klin više, niže
la corruption règne à tous les échelons korupcija vlada na vseh ravneh

échelonnement [ešlɔnmɑ̃] masculin porazdelitev v prostoru in času na različne točke; militaire razmestitev čet ene za drugo; figuré razvrstitev po stopnjah

échelonnement en profondeur razmestitev po globini

échelonner [ešlɔne] verbe transitif, militaire razmestiti (čete) drugo za drugo; porazdeliti, razporediti (osebe, stvari) več ali manj pravilno v prostoru ali času

échelonner des agents de police sur tout le parcours du cortège officiel razmestiti miličnike po vsej poti uradnega sprevoda
échelonner les paiements razporediti plačilne obroke
échelonner un travail sur un an porazdeliti delo na eno leto

emboîter [ɑ̃bwate] verbe transitif dati v škatlo; vtakniti neko stvar v drugo stvar; théâtre izžvižgati

s'emboîter vklopiti se, včepiti se
emboîter le pas à quelqu'un pobirati stopinje za kom, posnemati koga, ravnati se po kom; militaire ujeti korak

enclave [ɑ̃klav] féminin enklava, osredek; zemljišče, obdano od zemljišč drugih lastnikov; v drugo ozemlje vključen teritorij; tujek v kamnini