Franja

fortwünschen želeti si, da bi kdo izginil/kaj izginilo; sich fortwünschen zaželeti si, da bi bil kje drugje

habitat samostalnik
1. biologija (življenjski prostor) ▸ élőhelyZaradi klimatskih sprememb in krčenja naravnih habitatov se v zadnjem času seznam ogroženih živalskih vrst intenzivno daljša. ▸ Az éghajlatváltozás és a természetes élőhelyek zsugorodása miatt az utóbbi időben intenzíven bővül a veszélyeztetett állatfajok listája.
Povezane iztočnice: nadomestni habitat

2. (okolje) ▸ közeg
Življenjski habitat večine spletnih trolov so največji forumi, kot so Reddit, 4chan, Something Awful, NeoGAF ... ▸ Az internetes trollok többségének létközegként szolgálnak a legnagyobb fórumok, például a Reddit, a 4chan, a Something Awful, a NeoGAF...
Obstaja sicer dober razlog, zakaj moja soba za goste ni najboljši habitat za ta dva študenta. Kjerkoli drugje bi stanovala, bi govorila veliko več angleško. ▸ Jó oka van annak, hogy a vendégszobám miért nem a legjobb közeg a két egyetemi hallgató számára. Ha bárhol másutt laknának, sokkal többet beszélnének angolul.

kje² [é] nedoločno: wo, irgendwo
kje drugje woanders, [sonstwo] sonst wo
že kje irgendwo

kjé where; in what place; on which side

kjé drugje somewhere else, elsewhere
kjé si dobil te informacije? where did you get the information?
ne vem kjé (= kjerkoli) somewhere or other
kjé pa!; kjé neki! (kaj še, ni govora o tem!) no such thing!

kot konj.

I. (v stavku)

1. (za izražanje primerjave glede enakosti) come, quanto:
prav tako je pridna kot njena mati è (altrettanto) brava quanto sua madre
(za izražanje primerjave glede različnosti) di, che, come, quanto:
njegov avto je dražji kot sosedov la sua auto è più cara di quella del vicino
odbojka ni priljubljena kot nogomet la pallamano non è così popolare come il calcio
to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti ciò può frenare piuttosto che stimolare il progresso

3. (za izražanje podobnosti) come, da:
bel kot sneg bianco come la neve
vede se kot gospodar si comporta da padrone
dela kot črna živina lavora come un negro

4. (za izražanje približne podobnosti) come:
sprejeli so ga medse kot brata lo accolsero come un fratello
počuti se kot prerojen si sente come rinato

5. pren. drug kot, drugače kot (z nikalnico, za izražanje omejenosti na navedeno) che, se:
z otrokom nima drugega kot skrbi col bambino non ha altro che preoccupazioni
kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje? dove mai altrove se non da noi se la passerebbe meglio?

6. pren. tako kot (za združevanje sorodnih pojmov) così come, tanto che:
s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritika il film ha soddisfatto tanto il pubblico che la critica

7. (za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar) come, quale, da:
to ti svetujem kot prijatelj te lo consiglio da amico
kot gost nastopa slavni tenorist quale ospite si esibirà il famoso tenore

II.

1. (v odvisnih stavkih za izražanje pojmov kakor pod I, 1—6)
a) come:
obnašaj se, kot se spodobi comportati come si addice
b) di quanto, di quel che; come:
pridelek je slabši, kot smo pričakovali il raccolto è più scarso di quel che ci aspettavamo
ni tako močan, kot sem mislil non è così forte come credevo
c) kot da come se, come:
vede se, kot da je on gospodar si comporta come se fosse lui il padrone
č) kot če se non:
odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš non ottieni una risposta se non estorcendola con la forza
d) kot (... tako) come (... così):
kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi i virus come si distinguono per la forma, così si diversificano anche per la struttura
delajo, kot se komu zljubi si lavora come a chi pare e piace
(za izražanje primerjave sploh) come:
pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš vieni domani o dopodomani, come vuoi

2. (eliptično za naštevanje zgledov že prej povedanega) come, quale:
glagoli, kot skakati, letati se imenujejo ponavljalni i verbi come saltellare, svolazzare sono detti iterativi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
za delo je pripraven kot le kaj è un lavoratore veramente bravo, bravissimo
poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera conosco la ragazza, è proprio sventata
to pa je že več kot preveč questo è poi troppo!
ljudje malo manj kot stradajo la gente è, per così dire, alla fame

lieue [ljö] féminin (stara) milja (4 km)

lieue carrée kvadratna milja
lieue kilométrique kilometrska milja (5 km)
lieue maritime morska milja (5,555 km)
à cent, mille lieues de (familier) kilometre daleč od
être à cent lieues d'ici (figuré) biti čisto drugje (z mislimi), ne biti pri stvari, biti v »oblakih«
il le sent d'une lieue (familier) to se mu že od daleč vidi

lune [lün] féminin luna, mesec; satelit, trabant; figuré muha(vost), kaprica; populaire luni podoben obraz; zadnjica

lune croissante, décroissante rastoča, pojemajoča luna
lune cave lunin mesec (t. j. 29 dni)
lune d'eau (botanique) beli lokvanj
lune de miel medeni tedni
lune rousse lunina mena v aprilu-maju; figuré razbitje zakona
nous sommes à la pleine, nouvelle, croissante, décroissante lune imamo polno, mlado, prvo, zadnjo luno
la lune est dans son plein imamo polno luno
clair masculin de lune mesečina
éclipse féminin de lune lunin mrk
déclin masculin, décours masculin de la lune pojemanje lune
figure féminin de pleine lune (familier) obraz kot polna luna
phases féminin pluriel de la lune lunine mene
premier, dernier quartier (de la lune) prvi, zadnji (lunin) krajec
de vieilles lunes zastarele ideje
aboyer à la lune (figuré) zaman se truditi, zaman si prizadevati
aller décrocher la lune pour quelqu'un skušati za koga narediti kaj nemogočega
avoir des lunes biti muhav, kapriciozen
coucher à l'enseigne de la lune na prostem prenočiti (prespati)
demander la lune zahtevati nekaj nemogočega
être dans la lune (figuré) ne biti pri stvari, čisto nekje drugje biti, biti raztresen, biti brez čuta za realnost
faire un trou à la lune izmuzniti se, ne da bi plačali
il fait un beau clair de lune lepa mesečina je
promettre la lune dajati nemogoče obljube, obljubljati zvezde z neba
tomber de la lune biti nenadoma, čisto nepričakovano zelo presenečen

nekje [é]

1. irgendwo
tu nekje hier irgendwo, hier herum
tam nekje dort irgendwo
nekje drugje woanders, anderswo

2. časovno: irgendwann

3. (v nečem) irgendwie

nekjé somewhere; at some place

nekjé drugje somewhere else, elsewhere
nekjé okoli, okrog (časovno) somewhere around (ali about)...

nekjé quelque part, en quelque lieu; en quelque sorte; à peu près

nekje drugje ailleurs, dans un autre lieu

nekjé adv.

1. (di stato in luogo) ➞ nekam

2. in qualche luogo, in un certo luogo, da qualche parte; dove:
vzrok tiči nekje drugje la causa è da cercarsi altrove
nekje več, nekje manj dove più, dove meno

3. (all'in) circa, verso:
mladi se nekje po dvajsetem letu osamosvajajo i giovani verso i vent'anni si rendono indipendenti

nekjé en alguna parte

nekje drugje en otro sitio

nikjer [é] nirgends, nirgendswo
nikjer drugje sonst nirgends
povsod in nikjer überall und nirgends

nikjér nulle part, en aucun lieu

nikjer drugje nulle part ailleurs
ključev ni nikjer les clés ont disparu

noceō -ēre -cuī -citum (sor. z necāre; gl. nex)

I. intr.

1. škoditi, škodovati, oškodovati koga, povzročiti (povzročati), narediti (delati) komu škodo, storiti, prizade(ja)ti komu kaj hudega, kaj žalega, spraviti (spravljati) koga v nesrečo, biti škodljiv, biti neugoden, predstavljati oviro (naspr. prodesse); abs.: arma esse alia ad tegendum, alia ad nocendum Ci., sublato iure nocendi N. žaljenja, alieni nocendi locum dare N. komu pokazati (svojo) slabost, nocendi artes, tempus nocendi V., ne sit vis magna nocendi O., nocendo prosum O., prodesse enim eos (sc. daemonas) putant, cum nocere desinunt, qui nihil aliud possunt quam nocere Lact., nocendi acerbitate conflagrans Amm. strastno škodoželjen; o stvareh: inguen ne existat, papulae, tama, ne boa noxit (gl. opombo) Luc. ap. Fest., ne fluctus, ne vadus, ne piscis aliquā noxit Poeta ap. Fr., prohibet nocere venenum quod tibi datur S. fr., qui (sc. venti) si humidi nocent Vitr., quae nocuere sequar, fugiam quae profore credam H., in corporibus aequis … nihil quod nociturum est medici relinquunt Cu., hic (sc. homo) prodesse vult, illa (sc. ira) nocere Sen. ph., ferox impatiensque natura irritamenta nociturae libertatis evitet Sen. ph.; z dat.: iuro … me nociturum nemini Pl. iura te non nociturum esse homini de hac re nemini Pl., Iuppiter nimio calore hominibus nocet Ci., ut non liceat sui commodi causā nocere alteri Ci., se nociturum (sc. esse) nemini C., supplicibus deorum nocere N. lotiti se jih, qui eorum cuiquam nocuerit L.; z abl.: feminas omnes ubique visu nocere, quae duplices pupillas habeant Ci. ap. Plin., persona … exemplo nocet Vell.; z abl. in dat.: nec (sc. rex) alio loco (z bivanjem kje drugje) disciplinae militari magis nocuit Cu.; z dat. (o stvareh): Val. Max., nocent et frugibus umbrae V., haec nocuere mihi O., maior sum quam cui possit fortuna nocere O., ei materiae nec caries nec tempestas nec vetustas potest nocere Vitr., ne conspectae opes vitae nocerent Iust.; z dat. in abl.: neque enim his (sc. navibus) nostrae (sc. naves) rostro nocere poterant C.; (le enkrat) z adversus: quod adversus eum non nocuit Ulp. (Dig.); z notranjim obj.: si servus noxam nocuit Tab. XII če je suženj prizadejal kako škodo, če je suženj kaj zagrešil, ob eam rem noxam nocuerunt L. (stalno fecijalsko besedilo) so se pregrešili, noxiam nocere Iulianus ap. G. (Dig.); z acc. pron. n.: si uredo aut grando cuippiam nocuit Ci., ne quid sibi ne rei publicae nocere posset Ci., nihil iis nocituros hostes C., nihilum nocere lagoenis H. prizanašati steklenicam = zmerno piti, quam metui, ne quid Libyae tibi regna nocerent V., quantum illi nocuere greges durique venenum dentis V.; s subjektnim inf.: quid temptare nocebit? O. kaj bi lahko poskus škodil?; s subjektnim ACI: nocet esse deum O. na svojo škodo sem bog, nocet esse sororem O.; v pass. brezos.: Vitr., Sen. ph., neque diem decet me morari neque nocti nocerier (= noceri) Pl., ut ne cui noceatur Ci., mihi quidem ipsi nihil ab istis iam noceri potest Ci., ne quid eis noceatur C., relinquebatur ut neque longius ab agmine legionum discedi Caesar pateretur et tantum in agris vastandis incendiisque faciendis hostibus noceretur C., providebatur, ut potius in nocendo aliquid praetermitteretur quam cum aliquo militum detrimento noceretur C. da bi raje sovražniku delali manj škode kot pa mu … škodili, rostro enim noceri non posse cognoverant C., ipsi vero nihil nocitum iri C. njemu samemu pa res ne bo storjeno nič žalega, quibus haut multo secus quam ferro noceri poterat S. fr., noceri enim ei, cui hac lege non liceat L., quatenus exemplo non nocebatur Vell.

2. biti v napoto (za napoto), delati napoto, napotovati čemu, ovreti (ovirati), preprečiti (preprečevati), onemogočiti (onemogočati) kaj: turba nocet iactis telis O., si modo sic faciat, ut lumini noceat Ulp. (Dig.). —

II. trans. oškodovati koga, (po)kvariti kaj, škoditi (škodovati) komu, čemu; v act. le pri poznejših piscih: ut, quod tibi prodest, adversarium noceat Veg., iudica, domine, nocentes me Vulg., si quid voluerit eos nocere It., pogosteje v (osebnem) pass. noceor = trpim (utrpevam) škodo, stori se mi kaj žalega: larix ab (zaradi) suci vehementi amaritudine ab carie aut tinea non nocetur Vitr., neque a tempestatibus neque ab ignis vehementia nocentur Vitr., itaque cum non solum non noceretur, verum etiam quarundam uberibus aleretur, ad ultimum in Oceanum abici iussit Iust., aequum non est nos noceri hoc, quod … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pr. nocēns -entis

1. škodljiv, kvaren, slab: a caulibus … ut a pestiferis et nocentibus (sc. vites) refugere dicuntur Ci., edit cicutis alium nocentius H., nocens ferrum ferroque nocentius aurum O.; adv. nocenter škodljivo, kvarno, v škodo: Tert., magisque nocenter indolescit (sc. abscessus) Cels., robusta crura nec longa sed infestis velut sudibus nocenter armata Col.

2. (kakega hudodelstva) kriv, obtežen s krivdo, hudodelski, hudodelen, zločinski, od tod tudi kazniv (naspr. innocens, innoxius): reus n. Ci. idr., homo Cels., femina Ps.-Q., fac moriendo Antonium nocentiorem Sen. rh., ne nocentiores vos faciat T., in hac libidine hominum nocentissimorum Ci., homo sceleratissimus et nocentissimus Ci., nocentissimus senex Ps.-Q.; kot subst. nocēns -entis, m krivec, hudodelec, hudodelnik, zločinec: nocentem et nefarium impiumque defendere Ci., dolore et cruciatu nocentis suum dolorem lenire Ci.; v pl.: Sen. rh., meritā caede nocentum (gl. opombo) O., nocentissimi Sen. ph. največi hudodelci, največji zločinci.

3. brezbožen, zanikrn, malovreden: se avarissimi hominis cupiditati satis facere posse, nocentissimae (po novejših izdajah nocentissimi) victoriae non posse Ci., nocentissimi mores Q.

Opomba: Star. cj. pf. noxit (= nocuerit): Luc. ap. Fest., Poeta ap. Fr.; inf. pass. nocerier: Pl. — Gen. pl. pt. pr. nocentium: Corn., pesn. tudi nocentum: O.

Olympia -ae, f (Ὀλυμπία) Olímpija, Zevsu posvečena pokrajina v Elidi pri Pizi ob Alfeju, z gaji, žrtveniki, poslopji, zlasti s krasnim Zevsovim svetiščem, v katerem je stal sloveči Zevsov kip, ki ga je izdelal Fidija, prizorišče olimpijskih iger: Varr., Ci., L., Corn. — Od tod adj. Olympiacus 3 (Ὀλυμπιακός) olímpijski: Iust., Suet., palma V. ali Olympicus 3 (Ὀλυμπικός): Sen. tr., pulvis H. ali Olympius 3 (Ὀλύμπιος): L., Mel., Plin., Vitr., Iuppiter Olympius Ci. idr., ludi Olympii Plin.; subst. Olympius -iī, m Olímpijski, častni priimek znamenitih mož, npr. Perikla: Plin., Val. Max., na novcih tudi rimskih cesarjev, npr. Hadrijana, Komoda idr.; Olympium -iī, n Olímpij = svetišče olimpijskega Zevsa (Jupitra), potem tudi sicilsko mestece s svetiščem tega boga: L., Vitr.; Olympia -ōrum, n (sc. certamina ali sollemnia, gr. τὰ Ὀλύμπια sc. ἱερά) olímpijske bojne igre, olímpijske tekme: Olympiorum sollemne ludicrum L., ad Olympia proficisci Ci., Olympiorum victoria Ci., Olympia vincere Enn. ap. Ci., Vitr. zmagati na olimpijskih (bojnih) igrah = gr. Ὀλύμπια νικᾶν, tako tudi: Olympia magna (v nasprotju z manjšimi igrami, ki so potekale kje drugje) coronari H. na olimpijskih igrah. —

2. subst. Olympias -adis, f (Ὀλυμπίας) olimpiáda, doba štirih let; po preteku teh so znova obhajali olimpijske igre; od tod grško štetje let, ki se začenja z letom 776: Ci., Vell.; pesn. = petletje, petletna doba: Mart., in Scythiā nobis quinquennis Olympias acta est O.; Olympiēum -ēī, n (Ὀλυμπίειον) Olimpiêj(on) = svetišče olimpijskega Zevsa: Vell.; Olympionīcēs -ae, m (Ὀλυμπιονίκης) olimpioník, olimpijski zmagovalec, zmagovalec na olimpijskih igrah: Ci.; atrib.: Olympionicae equae Col. kobile zmagovalke na olimpijskih igrah.

otro drug, še eden; zopeten, ponoven; drugačen, različen

otra cosa nekaj drugega
(el) otro día oni dan, zadnjič, nedavno
al otro día naslednji (drugi) dan
otro tal isto
otro tanto isto, prav tako; še enkrat toliko
otra vez še enkrat, znova, zopet
otro yo moj drugi jaz
ningún otro noben drug
al otro lado na drugi strani, na prejšnji strani
de un lado a otro sem in tja
uno después de otro eden za drugim
de tal manera o de tal otra takó ali takó
en otra parte kje drugje, drugod
ni uno ni otro ne eno ne drugo
a otra parte drugam
por otra parte z druge strani, nasprotno
ser muy otro čisto drugačen biti
¡otra! bis! še enkrat!
¡ésa es otra! oho! no, no!; ta je (pa) dobra!
¡a otro con ésa! to pripoveduj(te) komu drugemu!
¡hasta otra! na svidenje!
otro que tal še eden; (ironično) iste baže
no digo u/c por otra govorim resnico
¡es otro Colón! to je drugi (pravi) Kolumb!
entre otros med drugimi
comer con otros skupaj (z drugimi) jesti

parte ženski spol del, delež; udeleženec, deležnik; trgovina družabnik; kraj, pokrajina; čas; stranka (pri pogodbi); vzrok, povod; gledališče vloga, igralec

la parte de atrás hrbtna stran
parte integrante sestavina
parte del león levji delež
(la) tercera parte tretjina
a parte zase; vstran
a alguna parte nekam, kamor koli
¡a buena parte vamos! lepa reč! sedaj pa imamo!
a esta parte tu, semkaj
de poco tiempo a esta parte od nedavna
a otra parte (kje) drugje, (kam) drugam
¿a qué parte? kam?
de parte de alg. od, s strani, po naročilu, v imenu
de mi parte z moje strani
muchos saludos de su parte mnogo pozdravov od njega!
¡de su parte! sporočil bom (Vaše pozdrave)! (vljudnostna formula)
de parte a parte skoz in skoz, na obeh straneh, obojestransko
de una parte a otra sem in tja
de otra parte od drugod
de la otra parte onstran
de parte de(l) padre z očetove strani
en parte deloma
en parte alguna, en alguna parte nekje
no lo encuentro en alguna parte nikjer tega (ga) ne najdem
en cualquier parte kjer koli
en gran parte znatno
en ninguna parte nikjer
en otra parte drugje
en su mayor parte, en la mayor parte večinoma
en parte... en parte... deloma ... deloma
por parte deloma
parte por parte natančno, obširno
por la parte de kar se tiče
por esta parte v tem pogledu
por mi parte kar se mene tiče
por otra parte na drugi strani, nasprotno
por una parte na eni strani; pač, sicer
echar a mala parte zameriti
formar parte de pripadati, spadati k
estar de parte držati s kom, biti na njegovi strani
hace cuanto está de su parte naredi, kar le more
llevar la mejor parte najbolje odrezati
no parar en ninguna parte nikjer ne imeti obstanka
ponerse de parte de postaviti se na stran kake osebe, potegniti s kom
no fué parte a impedir que... vendarle to ni preprečilo, da ...
tener parte en deležen biti
lo tengo de mi parte on je na moji strani
tomar parte en udeležiti se, deležen biti; zavzeti se za
tomar en mala parte zameriti
partes pl nadarjenost, sposobnost
los cinco partes del mundo pet delov sveta
las partes de la oración besedne vrste
partes pudendas, partes (genitales) spolovila
a partes deloma
a todas partes na vse strani
de todas partes od vseh strani
en todas partes povsod
hacer las partes (raz)deliti
hacer las partes de zastopati koga
por partes po točkah, po vrsti
en todas partes cuecen habas (fig) ljudje so povsod enaki
por todas partes se va a Roma vse poti vodijo v Rim

povsód everywhere; in every place; in all places; throughout; ZDA all over; on all sides

o tem se govori povsód po mestu it is the talk of the town
povsód navzoč omnipresent
povsód srečujem prijatelje I meet friends everywhere
povsód drugje everywhere else
povsód, kamor grem everywhere I go, wherever I go
od (vse)povsod from all sides, from everywhere, from all quarters
povsód sem to iskal I have hunted for it high and low
govorica se je povsód razširila the rumour has spread far and wide

re-pōnō -ere -posuī -positum (re in pōnere)

I.

1. nazaj (navzad, vzvratno ali za sebe) postaviti (postavljati), de(ja)ti (devati), da(ja)ti, položiti (polagati), (s)hraniti, shraniti (shranjevati, shranjati), spraviti (spravljati): digitum oblique Q., cervicem Lucr., Q. nazaj nagniti, pecuniam in aerario N., arma C., condere ac reponere fructus Ci., aliquid hiemi V. za zimo = alimenta in hiemem Q., quaesita (skupno zalogo) in medium V., Caecubum ad festas dapes H.; metaf. globoko v srcu ohraniti = zapomniti si: iudicium repostum altā mente V., pias animas laetis sedibus H., odium T. skri(va)ti; occ. (mrtvo truplo) shraniti (shranjevati), pokopa(va)ti: corpus tumulo V., tellure repostus V., reponere mea fata (moje kosti) Pr.; adj. pt. pf. repōsitus (sinkop. repōstus) 3 oddaljen: terrae, gentes V., convalles quaquaversus repositae Ap., gentes repostae Val. Fl.; subst. repositum -ī, n shranjena zaloga (obilica, množica, velika količina): ex reposito fundere Sen. ph.

2. odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), na stran da(ja)ti: reponere telas O., tela reponuntur O., Sil., in aliquod tempus Q., onus Cat., faciemque deae vestemque V., bracchia Val. Fl. spustiti, povesiti; pesn.: falcem arbusta reponunt V. dovoljujejo, da se reznik odloži = ne potrebujejo reznika; metaf. odpovedati (odpovedovati) se čemu, pustiti (puščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, opustiti (opuščati) kaj, odvrniti (odvračati) se od česa, izogniti (izogibati) se česa, čemu: caestus artemque V. (zevg.) = bojevanju s cestom, fugam Stat. —

II.

1. na prejšnje mesto zopet (znova, ponovno, spet) položiti (polagati), dati (dajati), deti (dejati), spraviti (spravljati), shraniti (shranjevati), postaviti (postavljati), prinesti (prinašati): pecuniam in thesauris (thesauros) L. nazaj poslati, insigne regium, quod de suo capite abiecerat, reposuit Ci., reponere columnas Ci., lapidem suo loco Ci., femur Cels. uravnavati, naravnati, Dianam in suis sedibus antiquis Ci., se in cubitum H. zopet se nasloniti na laket = še enkrat začeti jesti, dapes et sublata pocula V. zopet prinesti (na mizo), omnem repones rursus humum V.; occ. zopet nazaj prinesti (prinašati), postaviti (postavljati): Diana in suis sedibus antiquis reponitur Ci., sic nos in sceptra reponis? V., reponere reges Sil., donata H. ali nummos Pl. (po)vrniti (vračati); (o gledaliških igrah) zopet (za)igrati, zopet prikazati (prikazovati): Achillem, fabulam H.; pren.: in memoriam reponi Q. v spomin se poklicati, v spomin se vrniti.

2. metaf. popraviti (popravljati), obnoviti (obnavljati), postaviti (postavljati) v prejšnje stanje: pontes ruptos T., tempora cessata Sil. nadoknaditi, pontum Val. Fl. pomiriti, quantum armenta carpent, tantum ros nocte reponet V. naredi, da zopet zraste, amissam virtutem voce reponere O. —

III.

1. postaviti (postavljati) kaj namesto česa, nadomestiti (nadomeščati), vrniti (vračati), da(ja)ti komu kaj za kaj, (po)plačati, plačati (plačevati): transtra nonant flammesque ambesa reponunt robora navigiis V. nadomeščajo z novim, haec pro virginate reponit? V. ali je to povračilo?, non puto te meas epistulas delere, ut reponas tuas Ci. ep., verbum aliud Q., in eius locum reponi Brutus ap. Ci. ep., reponere iniuriam Sen. ph.; abs.: Catulo et Lucullo alibi reponemus Ci. ep. bomo dali nadomestilo drugje.

2. odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: ne tibi ego idem reponam? Ci. da ti ne zastavim istega vprašanja (nam. odgovora), semper ego auditor tantum? numquamne reponam? Iuv. —

IV. (z oslabljenim pomenom predpone)

1. (dol, na tla) položiti (polagati), postaviti (postavljati), posaditi (posajati), da(ja)ti, de(va)ti: sacra reposita in capitibus Ci., pars plana reponunt pocula V., grues in tergo praevolantium colla et capita reponunt Ci., ligna super foco large reponens H., litteras in gremio L., mollia crura (sc. equus) reponit V. lepo meče (postavlja), famulae membra conlapsa (sc. Didonis) stratis reponunt V.; o mrtvecih: membra toro deflata reponunt V.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati), (pri)šteti, prište(va)ti med koga, kaj: sidera in numero deorum Ci., tamen hunc (sc. Isocratem) in numerum non repono Ci., hominos iam morte delectos reponere in deos Ci., rem in artis loco reponere Ci. šteti za umetnost, in aliquā re vigilias, somnum reponere Plin. iun. porabiti za … , cum Iove reponi Sen. ph. šteti se (za) Jupitru enakega, Jupitru se primerjati.
b) postaviti (postavljati), položiti (polagati), staviti kaj na kaj: spem omnem in virtute reponere Ci. povsem zaupati v (zanašati se na) kaj, in vestra humanitate causam totam repono Ci. naslanjam, opiram, in te repositam esse rem publicam Ci. da na tebi stoji (sloni), da se nate opira.

Opomba: Star. pf. reposivi: Pl.