corax -ācis, m (gr. κόραξ)
1. krokar, vran: Hier., Isid.
2. met. (voj.) vran, kljukast zidolom (čisto lat. corvus): Vitr. — Kot nom. propr. Corax -acis, acc. -acem in -aca, m Koraks (Krokar, Vran),
1. Sirakužan, grški retor, odličen in najstarejši pisatelj o govorništvu, državnik v Sirakuzah (po Hier.) okoli l. 476: Ci., Q.; v besedni igri s corax (vran): quare Coracem istum vestrum patiamur nos quidem pullos suos excludere in nido Ci.
2. šalj. ime sužnja: Pl.
3. gora v Etoliji: L.
Zadetki iskanja
- Coruncānius 3 Korunkanij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je Tib. Coruncanius Tiberij Korunkanij iz Kamerije, konz. l. 280, prvi plebejski pontifex maximus, izvoljen l. 253, izvrsten vojskovodja, državnik in pravnik: Ci., L. epit., Sen. ph., T.; pl. Coruncāniī Sen. rh. možje, kakršen je bil Korunkanij.
- Critiās -ae, m (Κριτίας) Kritija, atenski pesnik, govornik in državnik, l. 404 načelnik tridesetorice (tiranov), padel l. 403 v boju zoper Trazibula: Ci., N.
- Dēmādēs -is, acc. -ēn, m (Δημᾱ́δης) Demad, slavni atenski državnik in govornik, Demostenov nasprotnik: Ci., N., Q.
- Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.
1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.
2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.
3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.
4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.
5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.
6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.
7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.
8. Dem., neki učitelj petja: H.
9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).
10. neki stavbenik: Vitr.
11. neki kipar: Plin., Q.
12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.
13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod
I.
1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.
2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —
II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L. - Demosten samostalnik
zgodovina (starogrški državnik in govornik) ▸ Démoszthenész [ókori görög államférfi és szónok] - Dēmosthenēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Δημοσϑένης) Demosten,
1. atenski vojskovodja v peloponeški vojni, z Nikio (Nicia[s], Νικίας) vodja vojnega pohoda na Sicilijo; oba so Sirakužani ujeli in l. 413 usmrtili: Ci.
2. Demostenov sin, slavni atenski državnik in govornik iz občine Pajanije (Παιανία), roj. l. 384, umrl l. 322: Ci., N. idr. Od tod adj. Dēmosthenicus 3 Demostenov, demostenski: Aus. Adv. Dēmosthenicē demostensko: Prisc. - elder1 [éldə] pridevnik
starejši
my elder brother is older than you moj starejši brat je starejši od tebe
elder statesman upokojeni državnik, ki ima funkcijo svetnika - État [eta] masculin država
État capitaliste, démocratique, socialiste, totalitaire kapitalistična, demokratična, socialistična, totalitarna država
État populaire ljudska država
États de l'Eglise Cerkvena država
État fédératif, fédéral, confédéré zvezna država
État membre država članica
État multinational država z večnarodnostmi
État d'origine domovinska država
État policier policijska država
États pontificaux papeška država
État tampon, vassal (ali
tributaire ) tamponska, vazalna država
États-Unis (d'Amérique) Združene države Amerike
affaire féminin d'État državna zadeva; familier važna stvar
budget masculin de l'État državni proračun
capitalisme masculin d'État državni kapitalizem
chef masculin d'État državni poglavar
confédération féminin, union féminin d'États zveza držav
conseil masculin d'État državni svet
coup masculin d'État državni udar, prevrat
crime masculin d'État zločin proti državi
dette féminin de l'État državni dolg
homme masculin d'État državnik
secret masculin d'État državna tajnost
planification féminin par l'État državno planiranje
secrétaire masculin d'État državni tajnik
pouvoir masculin, puissance féminin d'État dr - hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko
hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor - homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje
homme d'action človek dejanj
homme d'affaires posloven človek
homme d'argent sebičen, lakomen človek
homme d'un certain âge starejši človek
homme de bien poštenjak
homme des bois (figuré) orangutan
bon homme dobričina
homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
homme de confiance zaupnik
homme de corps tlačan
homme de couleur nebelec
homme d'équipe progovni delavec
homme d'esprit duhovit človek
homme d'Etat državnik, politik
un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
homme fait zrel mož
l'homme qu'il faut pravi človek
homme à femmes ženskar
homme de finance finančnik
homme de guerre vojščak, vojak
homme d'honneur poštenjak
homme du jour junak dneva
homme de lettres književnik
homme lige fevdnik
homme de loi pravnik
homme de marque odličnik
homme de mer mornar
homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
homme de monde svetovnjak
homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
homme du peuple človek iz ljudstva
homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
homme politique politik, državnik
homme au pouvoir oblastnik
homme public človek javnega življenja
homme de qualité odličen, imeniten človek
homme de rien pritepenec
homme de robe sodnik; uradnik
homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
homme de tête odločen človek
bout masculin d'homme pritlikavček
comme un seul homme kot en mož, soglasno
le fils de l'homme (religion) Kristus
folle des hommes nora na moške
galant homme galanten človek, kavalir
jeune homme mladenič, mlad mož
bonne pâte d'homme dobrodušen človek
premier homme pračlovek
race féminin d'hommes človeško pleme
vêtement masculin d'homme moška obleka
dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
étre tout à fait un homme biti cel mož
trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne - Hyperīdēs -is, m (Ὑπερείδης) Hiperêjd, govornik in državnik v Atenah v času Demostena:. Ci., Q., Plin. iun.
- Klejsten samostalnik
zgodovina (atenski državnik) ▸ Kleiszthenész [athéni államférfi] - korintski pridevnik
1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o grškem mestu) ▸ korinthoszikorintski tiran ▸ korinthoszi türannoszkorintska kolonija ▸ korinthoszi gyarmatOkrog leta 600 je bil korintski tiran Periander najpomembnejši državnik v Grčiji. ▸ 600 körül Periandrosz korinthoszi türannosz volt Görögország legfontosabb államférfije.
2. umetnost (o umetnostnem slogu) ▸ korinthoszikorintsko stebrišče ▸ korinthoszi oszlopsorkorintski polsteber ▸ korinthoszi féloszlopkorintski pilaster ▸ korinthoszi pilaszterkorintsko podnožje ▸ korinthoszi talapzatPovezane iztočnice: korintski steber, korintski kapitel, korintski slog - Leptinēs -is, m (Λεπτίνης) Leptín,
1. atenski državnik; njegovemu nasvetu, naj se omejijo oprostitve od državnih davkov, se je l. 356 uprl Demosten v enem svojih najznamenitejših govorov: Ci.
2. matematik na dvoru sirskega kralja Selevka: Val. Max. - Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:
1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.
2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.
3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.
4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.
5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.
6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.
7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.
8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.
9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.
10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.
11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.
12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.
13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.
14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.
15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.
16. C. Licinius Macer, gl. Macer.
17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin. - Maecēnās -ātis, m Mecenát, etruščansko rodbinsko ime. Poseb. znana sta
1. C. Cilnius M. Gaj Cilnij Mecenat, iz etruščanskega knežjega rodu (Lucumo), rimski vitez, zaupnik in kancler cesarja Avgusta, izvrsten državnik, toda mehkužnik, umrl l. 8 pr. Kr. Bil je tudi sam pesnik (sicer izumetničenih in prisiljenih pesnitev) ter prijatelj in podpornik učenjakov in pesnikov (Varija, Vergilija, Horacija idr.): H., T., Q., Sen. ph., Vell.
2. C. Melissus M. Gaj Melis Mecenat, lat. slovničar: Plin.
3.— Pl. Maecēnātēs -um, m apel. = prijatelji, pokrovitelji, podporniki pesnikov in učenjakov: Mart., pa tudi = umetniki, mehkužniki, razvajenci: Iuv. še danes „mecen(at)“ = podpornik, pokrovitelj pesnikov, umetnikov in učenjakov. — Od tod adj. Maecēnātiānus 3 Mecenátov: vina Plin., turris (grad) Suet., horti Suet., Fr. - Mark Antonij stalna zveza
zgodovina (rimski državnik) ▸ Marcus Antonius [rómi államférfi] - Mark Tulij Cicero stalna zveza
zgodovina (rimski državnik) ▸ Marcus Tullius Cicero [római államférfi, szónok és író] - Mētrodōrus -ī, m (Μητρόδωρος) Metrodór, gr. nom. propr. Poseb. znani so:
1. filozof z otoka Hios, Demokritov učenec, Anaksarhov učitelj, najpomembnejši izmed mlajših atomistov: Ci., Plin.
2. epikurejec iz Lampsaka, Epikurov prijatelj, imenovan Lampsacenus, umrl l. 277: Ci., T. (Dial.), Sen. ph.
3. akademski filozof in retor iz mizijskega mesta Skepse (Scēpsis), od tod imenovan Metrodorus Scepsius (tudi samo Scepsius), državnik v službi kralja Mitridata Evpatorja. Slovel je po svojem izvrstnem spominu in sovraštvu do Rimljanov, zoper katere je objavil spis in si zato pridobil vzdevek Μισορώμαιος: Ci., O., Plin., Q.
4. najprej epikurejski, potem akademski filozof, Karneadov učenec, iz karijskega mesta Stratonika okrog l. 110, izvrsten govornik: Ci.
5. filozof in slikar okrog leta 169, vzgojitelj otrok Lucija Emilija Pavla: Plin.
6. Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.
7. grški zdravnik, ki je napisal komentarje k Hipokratovim delom: Plin.
8. odposlanec kralja Perzeja Makedonskega na Rodos l. 168: L.