Franja

Zadetki iskanja

  • corax -ācis, m (gr. κόραξ)

    1. krokar, vran: Hier., Isid.

    2. met. (voj.) vran, kljukast zidolom (čisto lat. corvus): Vitr. — Kot nom. propr. Corax -acis, acc. -acem in -aca, m Koraks (Krokar, Vran),

    1. Sirakužan, grški retor, odličen in najstarejši pisatelj o govorništvu, državnik v Sirakuzah (po Hier.) okoli l. 476: Ci., Q.; v besedni igri s corax (vran): quare Coracem istum vestrum patiamur nos quidem pullos suos excludere in nido Ci.

    2. šalj. ime sužnja: Pl.

    3. gora v Etoliji: L.
  • Coruncānius 3 Korunkanij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je Tib. Coruncanius Tiberij Korunkanij iz Kamerije, konz. l. 280, prvi plebejski pontifex maximus, izvoljen l. 253, izvrsten vojskovodja, državnik in pravnik: Ci., L. epit., Sen. ph., T.; pl. Coruncāniī Sen. rh. možje, kakršen je bil Korunkanij.
  • Critiās -ae, m (Κριτίας) Kritija, atenski pesnik, govornik in državnik, l. 404 načelnik tridesetorice (tiranov), padel l. 403 v boju zoper Trazibula: Ci., N.
  • Dēmādēs -is, acc. -ēn, m (Δημᾱ́δης) Demad, slavni atenski državnik in govornik, Demostenov nasprotnik: Ci., N., Q.
  • Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

    1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

    2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

    3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

    4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

    5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

    6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

    7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

    8. Dem., neki učitelj petja: H.

    9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

    10. neki stavbenik: Vitr.

    11. neki kipar: Plin., Q.

    12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

    13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

    I.

    1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
    a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
    b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

    2. Dēmētrium -iī, n
    a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
    b) samotraško pristanišče: L. —

    II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
    a) Demetrij, Demetriak: L.
  • Demosten samostalnik
    zgodovina (starogrški državnik in govornik) ▸ Démoszthenész [ókori görög államférfi és szónok]
  • Dēmosthenēs -is in -ī, acc. -em in -ēn, m (Δημοσϑένης) Demosten,

    1. atenski vojskovodja v peloponeški vojni, z Nikio (Nicia[s], Νικίας) vodja vojnega pohoda na Sicilijo; oba so Sirakužani ujeli in l. 413 usmrtili: Ci.

    2. Demostenov sin, slavni atenski državnik in govornik iz občine Pajanije (Παιανία), roj. l. 384, umrl l. 322: Ci., N. idr. Od tod adj. Dēmosthenicus 3 Demostenov, demostenski: Aus. Adv. Dēmosthenicē demostensko: Prisc.
  • elder1 [éldə] pridevnik
    starejši

    my elder brother is older than you moj starejši brat je starejši od tebe
    elder statesman upokojeni državnik, ki ima funkcijo svetnika
  • État [eta] masculin država

    État capitaliste, démocratique, socialiste, totalitaire kapitalistična, demokratična, socialistična, totalitarna država
    État populaire ljudska država
    États de l'Eglise Cerkvena država
    État fédératif, fédéral, confédéré zvezna država
    État membre država članica
    État multinational država z večnarodnostmi
    État d'origine domovinska država
    État policier policijska država
    États pontificaux papeška država
    État tampon, vassal (ali
    tributaire ) tamponska, vazalna država
    États-Unis (d'Amérique) Združene države Amerike
    affaire féminin d'État državna zadeva; familier važna stvar
    budget masculin de l'État državni proračun
    capitalisme masculin d'État državni kapitalizem
    chef masculin d'État državni poglavar
    confédération féminin, union féminin d'États zveza držav
    conseil masculin d'État državni svet
    coup masculin d'État državni udar, prevrat
    crime masculin d'État zločin proti državi
    dette féminin de l'État državni dolg
    homme masculin d'État državnik
    secret masculin d'État državna tajnost
    planification féminin par l'État državno planiranje
    secrétaire masculin d'État državni tajnik
    pouvoir masculin, puissance féminin d'État dr
  • hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

    hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
    hombre de bien poštenjak
    hombre de calidad ugledna oseba
    hombre de(l) campo deželan
    hombre de categoría cenjena osebnost
    hombre de (alto) copete mož visokega rodu
    hombre del día junak dneva; gospod po modi
    hombre de edad prileten mož
    hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
    hombre de estofa ugleden človek
    hombre estrafalario posebnež, čudak
    hombre de fondos bogataš
    hombre hecho odrasel, izkušen človek
    hombre honrado poštenjak
    hombre de letras književnik
    hombre de mar pomorščak
    hombre mayor starejši človek
    hombre mosca plezalec po pročeljih
    hombre de mundo svetovnjak
    hombre de negocios posloven človek, trgovec
    hombre de nieve sneženi mož, snežak
    hombre de pelo en pecho neustrašen človek
    hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
    hombre público politik
    mal hombre hudoben, slab človek
    de hombre a hombre med štirimi očmi
    hay hombre que so ljudje, ki
    hacerse hombre stopiti v moška leta
    ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
    ser muy hombre neustrašen biti
    ¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
    ¡hombre! dragi moj!
    ¡sí, hombre! seveda! naravno!
    ¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
    hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
    coro de hombres moški pevski zbor
  • homme [ɔm] masculin človek; mož, moški; gospod; soprog; pluriel možje, moški; ljudje

    homme d'action človek dejanj
    homme d'affaires posloven človek
    homme d'argent sebičen, lakomen človek
    homme d'un certain âge starejši človek
    homme de bien poštenjak
    homme des bois (figuré) orangutan
    bon homme dobričina
    homme de cheval človek, ki se ukvarja s konjskim športom
    homme de confiance zaupnik
    homme de corps tlačan
    homme de couleur nebelec
    homme d'équipe progovni delavec
    homme d'esprit duhovit človek
    homme d'Etat državnik, politik
    un homme comme on n'en fait plus človek starega kova
    homme fait zrel mož
    l'homme qu'il faut pravi človek
    homme à femmes ženskar
    homme de finance finančnik
    homme de guerre vojščak, vojak
    homme d'honneur poštenjak
    homme du jour junak dneva
    homme de lettres književnik
    homme lige fevdnik
    homme de loi pravnik
    homme de marque odličnik
    homme de mer mornar
    homme de métier strokovni delavec; obrtnik, strokovnjak
    homme de monde svetovnjak
    homme nouveau novopečen mož, samorastnik, kdor se visoko povzpne s svojo močjo
    homme de paille (figuré) slamnati mož (ki dela za koga drugega), zastopnik
    homme de peine neizučen delavec, pomožni delavec
    homme du peuple človek iz ljudstva
    homme de plume pisec, pisatelj, človek peresa
    homme politique politik, državnik
    homme au pouvoir oblastnik
    homme public človek javnega življenja
    homme de qualité odličen, imeniten človek
    homme de rien pritepenec
    homme de robe sodnik; uradnik
    homme de la rue človek z ulice, kdorkoli, prvi prišlec
    homme de tête odločen človek
    bout masculin d'homme pritlikavček
    comme un seul homme kot en mož, soglasno
    le fils de l'homme (religion) Kristus
    folle des hommes nora na moške
    galant homme galanten človek, kavalir
    jeune homme mladenič, mlad mož
    bonne pâte d'homme dobrodušen človek
    premier homme pračlovek
    race féminin d'hommes človeško pleme
    vêtement masculin d'homme moška obleka
    dépouiller le vieil homme (figuré) znebiti se slabih navad
    être homme à faire quelque chose biti sposoben za, biti dovolj moža za
    il n'est pas homme à manquer de parole on ni tak, da ne bi držal besede
    je suis homme à le faire sem sposoben, to napraviti
    je suis votre homme pripravljen sem storiti, kar želite
    étre tout à fait un homme biti cel mož
    trouver son homme naleteti na, najti pravega moža
    les hommes sont ainsi faits takšni so pač ljudje
    vous êtes mon homme, voilà mon homme vi ste človek, to je človek, ki ga potrebujem
    c'est un homme comme nous tudi on je samo človek kot mi
    homme à la mer! (marine) človek je padel v morje!
    parler d'homme à homme govoriti čisto odkrito
    l'homme propose Dieu dispose človek obrača, Bog pa obrne
  • Hyperīdēs -is, m (Ὑπερείδης) Hiperêjd, govornik in državnik v Atenah v času Demostena:. Ci., Q., Plin. iun.
  • Klejsten samostalnik
    zgodovina (atenski državnik) ▸ Kleiszthenész [athéni államférfi]
  • korintski pridevnik
    1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o grškem mestu) ▸ korinthoszi
    korintski tiran ▸ korinthoszi türannosz
    korintska kolonija ▸ korinthoszi gyarmat
    Okrog leta 600 je bil korintski tiran Periander najpomembnejši državnik v Grčiji. ▸ 600 körül Periandrosz korinthoszi türannosz volt Görögország legfontosabb államférfije.

    2. umetnost (o umetnostnem slogu) ▸ korinthoszi
    korintsko stebrišče ▸ korinthoszi oszlopsor
    korintski polsteber ▸ korinthoszi féloszlop
    korintski pilaster ▸ korinthoszi pilaszter
    korintsko podnožje ▸ korinthoszi talapzat
    Povezane iztočnice: korintski steber, korintski kapitel, korintski slog
  • Leptinēs -is, m (Λεπτίνης) Leptín,

    1. atenski državnik; njegovemu nasvetu, naj se omejijo oprostitve od državnih davkov, se je l. 356 uprl Demosten v enem svojih najznamenitejših govorov: Ci.

    2. matematik na dvoru sirskega kralja Selevka: Val. Max.
  • Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

    1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

    2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

    3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

    4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

    5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

    6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

    7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

    8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

    9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

    10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

    11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

    12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

    13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

    14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

    15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

    16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

    17. Licinia -ae, f Licínija
    a) neka vestalka: Ci.
    b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.
  • Maecēnās -ātis, m Mecenát, etruščansko rodbinsko ime. Poseb. znana sta

    1. C. Cilnius M. Gaj Cilnij Mecenat, iz etruščanskega knežjega rodu (Lucumo), rimski vitez, zaupnik in kancler cesarja Avgusta, izvrsten državnik, toda mehkužnik, umrl l. 8 pr. Kr. Bil je tudi sam pesnik (sicer izumetničenih in prisiljenih pesnitev) ter prijatelj in podpornik učenjakov in pesnikov (Varija, Vergilija, Horacija idr.): H., T., Q., Sen. ph., Vell.

    2. C. Melissus M. Gaj Melis Mecenat, lat. slovničar: Plin.

    3. Pl. Maecēnātēs -um, m apel. = prijatelji, pokrovitelji, podporniki pesnikov in učenjakov: Mart., pa tudi = umetniki, mehkužniki, razvajenci: Iuv. še danes „mecen(at)“ = podpornik, pokrovitelj pesnikov, umetnikov in učenjakov. — Od tod adj. Maecēnātiānus 3 Mecenátov: vina Plin., turris (grad) Suet., horti Suet., Fr.
  • Mark Antonij stalna zveza
    zgodovina (rimski državnik) ▸ Marcus Antonius [rómi államférfi]
  • Mark Tulij Cicero stalna zveza
    zgodovina (rimski državnik) ▸ Marcus Tullius Cicero [római államférfi, szónok és író]
  • Mētrodōrus -ī, m (Μητρόδωρος) Metrodór, gr. nom. propr. Poseb. znani so:

    1. filozof z otoka Hios, Demokritov učenec, Anaksarhov učitelj, najpomembnejši izmed mlajših atomistov: Ci., Plin.

    2. epikurejec iz Lampsaka, Epikurov prijatelj, imenovan Lampsacenus, umrl l. 277: Ci., T. (Dial.), Sen. ph.

    3. akademski filozof in retor iz mizijskega mesta Skepse (Scēpsis), od tod imenovan Metrodorus Scepsius (tudi samo Scepsius), državnik v službi kralja Mitridata Evpatorja. Slovel je po svojem izvrstnem spominu in sovraštvu do Rimljanov, zoper katere je objavil spis in si zato pridobil vzdevek Μισορώμαιος: Ci., O., Plin., Q.

    4. najprej epikurejski, potem akademski filozof, Karneadov učenec, iz karijskega mesta Stratonika okrog l. 110, izvrsten govornik: Ci.

    5. filozof in slikar okrog leta 169, vzgojitelj otrok Lucija Emilija Pavla: Plin.

    6. Ciceronov osvobojenec: Ci. ep.

    7. grški zdravnik, ki je napisal komentarje k Hipokratovim delom: Plin.

    8. odposlanec kralja Perzeja Makedonskega na Rodos l. 168: L.