Franja

lokostrelec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (kdor strelja z lokom) ▸ íjász, céllövő íjász Lokostrelci tako končujemo dvoransko sezono, čakajo pa nas novi izzivi in nova tekmovanja na prostem. ▸ Lassan befejezzük a teremíjászati idényt, de várnak ránk az új kihívások és versenyek a terepen.
Oba sta zadela center, puščica slovenskega lokostrelca pa je bila bližje sredini tarče. ▸ Mindketten eltalálták a céltábla közepét, de a szlovén íjász nyílvesszője közelebb volt a középponthoz.

2. ponavadi v množini, nekdaj (vojak) ▸ íjászVojna se je začela z zmagami angleških lokostrelcev, ki so zavzeli Pariz, Orleans in druga mesta. ▸ A háború az angol íjászok győzelmeivel kezdődött, akik elfoglalták Párizst, Orléans-t és más városokat.

mati ženski spol (mater|e …)

1. die Mutter; otrokova: die Kindesmutter
rodna mati leibliche Mutter
neporočena/nezakonska mati uneheliche Mutter
-mutter (brezsrčna Rabenmutter, kraljica mati Königinmutter, mati levinja Löwenmutter, nadomestna Ersatzmutter, krušna Ziehmutter)
druga mati (na las podobna materi) ganz die Tochter ihrer Mutter
navezanost na mater die Mutterbindung
brez matere mutterlos (sirota brez matere mutterloses Kind)
slab/ugoden za matere predpisi ipd.: mütterfeindlich/mütterfreundlich
posvetovalnica za matere die Mutterberatungsstelle
umor/uboj matere der Muttermord
zaščita matere der Mutterschutz

2.
boginja mati die Muttergottheit
cerkev mati die Mutterkirche
figurativno mati država Vater Staat
mati narava Mutter Natur
|
figurativno previdnost je mati modrosti/porcelanaste sklede Vorsicht ist die Mutter der Weißheit/Porzellankiste
držati se matere za predpasnik der Mutter an der Schürze hängen

medalj|a ženski spol (-e …) die Medaille (za hrabrost Tapferkeitsmedaille, za rešitev življenja Lebensrettungsmedaille, za zasluge Verdienstmedaille, olimpijska Olympiamedaille, spominska Erinnerungsmedaille, Gedenkmedaille, bronasta Bronzemedaille, srebrna Silbermedaille, zlata Goldmedaille)
šport podelitev medalj die Ehrung der Sieger
tabela medalj po deželah der Medaillenspiegel
dobitnik medalje die Medaillengewinner
figurativno druga stran medalje die Kehrseite der Medaille

medálja medal

medálja za zasluge ZDA Medal for Merit
ves pokrit z medáljami bemedalled
lice (hrbet) medálje obverse (reverse) of a medal
medálja za hrabrost ZDA vojska Medal of Honour
imetnik medálje medallist, (vojak) holder of a medal
odlikovan z medáljo awarded a medal (ali decoration), decorated, holding a medal
nositi medáljo to wear a medal
druga plat medálje the reverse of the medal, the other side of the medal
vsaka medálja ima (tudi) drugo (temno) plat there are two sides to every coin, every rose has its thorn
podeliti (vojaku) medáljo to decorate (ali to award a medal to) (a soldier)

medálja médaille ženski spol

bronasta (srebrna, zlata) medalja médaille de bronze (d'argent, d'or)
druga plat medalje (figurativno) le revers de la médaille
dobiti medaljo obtenir (ali remporter) une médaille
odlikovati koga z medaljo médailler quelqu'un, décorer (ali honorer) quelqu'un d'une médaille, conférer (ali décerner) une médaille à quelqu'un

medálja medalla f

druga plat medalje (fig) el reverso de la medalla
dobiti medaljo ganar una medalla
odlikovati koga z medaljo condecorar con una medalla a alg
vsaka medalja ima dve plati no hay medalla sin reverso

múzika (-e) f

1. (glasba) musica:
lahka, zabavna muzika musica leggera
resna muzika musica classica
operna, plesna muzika musica operistica, da ballo

2. pog. (godba) musica, banda; fanfara

3. pren. (blagoglasnost) musica; pejor. musica da gatti, musica d'inferno

4. ekst. (lajna) musica:
dosti imam te muzike basta con questa musica
pog. pren. to je pa druga muzika è un altro paio di maniche
ko bo zmanjkalo denarja, bo konec muzike finiti i soldi, cambierà anche la musica
PREGOVORI:
za malo denarja, malo muzike pochi soldi, poca festa

najboljš|a [ó] ženski spol die Beste
druga najboljša die Zweitbeste

nanizanka samostalnik
1. (igrana serija) ▸ sorozatMinili sta že dobri dve leti, odkar so posneli zadnjo epizodo nanizanke Prijatelji. ▸ Két bő év telt el azóta, hogy leforgatták a Jóbarátok utolsó epizódját.Ker je nanizanka naletela na precejšen odmev, jo boste lahko ponovno slišali na Radiu Slovenija 1. ▸ Mivel a sorozat nagy sikert aratott, újra hallható lesz a Szlovén Rádió 1. műsorán.

2. (o nizu neprijetnih dogodkov) ▸ sorozat
Leta 2002 se je zaradi pričakovane vojne v Iraku začela tudi nanizanka protivojnih protestov, ki so privedli do najbolj množičnih demonstracij v britanski zgodovini. ▸ 2002-ben a várható iraki háború miatt háborúellenes tüntetéssorozat kezdődött, ami a brit történelem legnagyobb tömegdemonstrációihoz vezetett.
Volilna kampanja se je že začela, volilci pa so lahko obudili spomine na nanizanko o torijskih seksualnih in drugih škandalih. ▸ A választási kampány már elkezdődött, a választók pedig feleleveníthetik a toryk szexuális és egyéb botránysorozatát.
Organizacije za varstvo državljanskih svoboščin se razburjajo, saj trdijo, da gre za nanizanko zlorab tega zakona. ▸ A polgárjogi szervezetek felháborodtak, azt állítva, hogy a törvénnyel sorozatos visszaélések történnek.

3. (sklop podobnih stvari) ▸ sorozat
Pred dvema tednoma je na policah naših knjigarn pristal tretji del nanizanke o Harryju Potterju z naslovom Jetnik iz Azkabana. ▸ Két hete került könyvesboltjaink polcaira a Harry Potter-sorozat harmadik része, Az azkabani fogoly.
Prav te dni je vplivni ameriški dnevnik Washington Post začel objavljati nanizanko desetih člankov o tem, kako se je ameriško vodstvo odzvalo na septembrske teroristične napade. ▸ A befolyásos amerikai napilap, a Washington Post éppen ezen a héten indította tíz cikkből álló sorozatát arról, hogyan reagált az amerikai vezetés a szeptemberi terrortámadásokra.
A to so le prvi trije v nanizanki kinocentrov, ki se bodo v Sloveniji še pojavili. ▸ De ez csak az első három a Szlovéniában megjelenő mozik sorában.

narav|a² ženski spol (-e …) (čud) die Gemütsart, Wesensart, die Natur, das Gemüt, Gemütsanlagen množina, das Naturell
druga narava die zweite Natur
(globlja) narava das Wesen (to je v naravi umetnosti das liegt im Wesen der Kunst; svoje prave narave ni nikoli pokazal sein wahres Wesen zeigte er nie)
(natura) die -natur (dvojna Doppelnatur, konjska Pferdenatur, umetniška Künstlernatur, vedra Frohnatur)
plahe narave ein ängstliches Gemüt
po naravi wesensmäßig, gemütsmäßig, der Natur nach, von Natur
enak po naravi wesensgleich
različen po naravi wesensverschieden
soroden po naravi wesensverwandt
razlika po naravi der Wesensunterschied
v naravi stvari in der Natur der Sache
to (mu) ni v naravi das geht (ihm) wider/gegen die Natur
figurativno volk dlako menja, narave pa ne die Katze [läßt] lässt das Mausen nicht

naráva nature

po narávi by nature, according to nature, naturally
proti narávi against (ali contrary to) nature, unnatural
ljubitelj naráve lover of nature
muha(vost) naráve (spaček) a freak of nature
opazovanje naráve (opis) naráve observation (description) of nature
otrok naráve a child of nature
plačilo v narávi (v naturalijah) payment in kind
varstvo naráve preservation of natural beauties
urad za varstvo naráve Nature Conservancy
plačati v narávi to pay in kind
to mu je postala druga naráva (figurativno) it has become second nature with him
(na)risati po narávi to draw (ali to sketch) from life
slikan (portretiran) po narávi portrayed to the life
to je proti moji narávi it is contrary to my nature
prerasti, preiti v narávo to grow into habit
naráva dela nature of activity

naráva nature ženski spol , (čud) naturel moški spol , tempérament moški spol , (značaj) caractère moški spol

po svoji naravi de (sa) nature, de son naturel
v prosti naravi en pleine nature, dans la campagne
proti naravi contre nature, contraire à la nature
plačati v naravi payer en nature
slikati po naravi peindre d'après nature
navada je druga narava l'habitude (ali la coutume) est une seconde nature

naráva naturaleza f ; natura f ; (značaj) carácter m ; índole f ; natural m

po svoji naravi por su naturaleza
proti naravi contra la naturaleza
v prosti naravi en plena naturaleza, en el campo
človek narave hombre m de la naturaleza
ljubitelj narave amante m de la naturaleza
navada je druga narava la costumbre es otra (ali segunda) naturaleza
stvar je zelo resne narave el asunto es de índole muy grave
plač(ev)ati v naravi pagar en especie
pokazati svojo pravo naravo mostrar su verdadero carácter
slikati po naravi pintar del natural

nebésen (-sna -o) adj. del cielo, celeste:
planeti in druga nebesna telesa i pianeti e gli altri corpi celesti
astr. nebesna krogla sfera celeste
nebesna mehanika meccanica celeste
nebesni ekvator equatore celeste
nebesni tečaj polo
nebesni svod arco del cielo
nebesni obok la cappa del cielo

númera (-e) f star. (število) numero:
hišna numera numero di casa
pren. to pa je druga numera questo è un altro paio di maniche

od prep.

1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano

2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1^o maggio 1992

3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi

4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci

5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile

6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti

7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro

8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella

9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri

10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza

11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio

12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente

oseb|a³ [é] ženski spol (-e …) slovnična: die Person (prva erste, druga zweite, tretja dritte)
pri pripovedovanju zgodbe: prva oseba die Ichform
pripovedovalec v prvi osebi der Ich-Erzähler
pripoved v prvi osebi die Ich-Erzählung
roman v prvi osebi der Ichroman

oséba (-e) f

1. persona:
osebe istega spola persone dello stesso sesso
skupina oseb gruppo di persone
po osebi, na osebo a testa, pro capite

2. (človeški posameznik) persona, personaggio; individuo, singolo; soggetto:
ljubljena oseba persona amata
vplivna, znana oseba persona autorevole, nota; personaggio autorevole, noto
civilne, vojaške osebe civili (borghesi), militari
uradna oseba funzionario, pubblico ufficiale
pravljična, zgodovinska oseba personaggio da favola, personaggio storico
glavne, stranske osebe drame, filma personaggi principali (protagonisti), secondari del dramma, del film
osebe v romanu Zaročenca i personaggi dei Promessi sposi

3. lingv. persona:
v prvi osebi in prima persona

4. za svojo osebo per me, per lui, lei ecc., quanto a me, a lui, a lei ecc.:
jaz za svojo osebo priznam, da quanto a me, riconosco che...
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sprejel nas je šef v lastni osebi fummo ricevuti dal capo in persona
v 'De bello gallico' Cezar piše v tretji osebi nel 'De bello gallico' Cesare scrive in terza persona
kaj izvedeti od tretje osebe venirlo a sapere da terzi
jur. pravna, fizična oseba persona giuridica, fisica
rel. prva, druga, tretja božja oseba la prima, la seconda, la terza persona divina, della Trinità
oseba brez premoženja nullatenente
pren. oseba brez svoje volje succube, succubo
oseba pod (posebnim) nadzorom sorvegliato
oseba s plemiškim naslovom titolato
jur. oseba v postopku interdikcije interdicendo
med. oseba z dedno boleznijo tarato

osončje samostalnik
(planetarni sistem) ▸ naprendszerToda vse to se zdaj dogaja v nekem zelo oddaljenem osončju, kjer plovila s pogonom na sončno energijo in druga križarijo po nekem posebnem ozračju, v katerem ni težnosti, a v katerem živa bitja kljub temu lahko dihajo. ▸ De mindez most egy nagyon távoli naprendszerben történik, ahol a napenergiával működő légi és más járművek cirkálnak egy különleges légkörben, amelyben nincs gravitáció, de amelyben az élőlények ennek ellenére lélegezhetnek.
Sopomenke: Osončje

pésem chanson ženski spol , chant moški spol ; (otožna) cantilène ženski spol ; (verzi) poème moški spol , poésie ženski spol ; (cerkvena) cantique moški spol , hymne moški spol

ljubezenska, narodna, otroška, pohodna (vojaška), študentovska pesem chanson d'amour, populaire (ali air moški spol du pays), d'enfants (ali enfantine), de marche (ali de soldats), d'étudiants
epična (junaška), lirična pesem poème épique (ali chanson de geste), lyrique
labodja pesem chant du cygne
poročna, žalna pesem chant nuptial, funèbre
visoka pesem (biblija) le Cantique des cantiques
izbor pesmi choix moški spol de poèmes (ali de poésies)
knjiga pesmi recueil moški spol de chansons
napraviti satirično pesem chansonner
recitirati pesmi réciter de la poésie
to pa je druga pesem ça, c'est une autre chanson, voilà une autre chose
to je stara pesem c'est toujours la même rengaine, la même antienne