Franja

tàmān prisl. (t. tamam, ar.)
1. ravno: došao si taman kad treba; kuhano taman kako valja; ovaj je novac taman do prvoga; cipela mu je taman za nogu; taman si mi ti za to
2. ravno prav: je li ti dugačka ta haljina?, nije, nego taman
3. ravno zadosti, dovolj: hiljadu dinara mi je taman

unátrč prisl. dovolj, na pretek, v izobilju: ima unatrč robe na pijaci

zàdosta prisl. dovolj: zadosta napisati; zadosta učiniti dial. zadostiti

вдоволь obilo, na prebitek, dovolj

довбльно dovolj, dosti, dokaj;
для меня д. вашего слова vaša beseda mi zadostuje;
с меня д. to mi zadostuje

дово́лі присл., dovòlj prisl.

до́сить присл., dovòlj prisl., dôsti prisl., precêj prisl.

abundō -āre -āvī

1. valovito se izli(va)ti, razli(va)ti, stopiti (stopati) čez bregove: Lucr., Plin., quando aqua Albana abundasset L., abundabat fluidus liquor V.; z abl. = kipeti, prekipevati od česa, pluti, valoviti s čim, prepoln biti česa: umore novo mare, flumina, fontes semper abundare Lucr., aestivā Nilus abundet aquā Tib.; o krajih: cruore scaena abundavit Suet.; redkeje o tekočini sami = odteči (odtekati): ut ex his potius plagis humor defluat, quam ex insitione ipsa abundet Col., quae (aqua) ex lacu abundavit, eam nos caducam vocamus Front., si parum sanguinis abundaverit (ex renibus) P. Veg.; pren.: ripis superat mi atque abundat pectus laetitiā meum Pl. srce mi kipi od radosti, vestis in sinus flaccidos abundans Ap.

2. pren.
a) imeti veliko (mnogo) česa, bogat biti česa, na pretek, v obilju imeti česa (naspr. egere, indigere, defici aliqua re); z abl.: Q., Plin. iun., divitiis Ter., Fl., rebus omnibus Ci., (villa) abundat porco, haedo, agno, gallinā, lacte, caseo, melle Ci., ab. apibus V., equitatu C., omni genere copiarum N., caligine O., Copiā rerum Cu.; z abl. abstr. pojmov: amore Ter. presrečen biti v ljubezni, fortunis Acc. ap. Non., fortunā Q., honoribus, consilio, praeceptis philosophiae Ci., barbarie abundat amor O., ab. multitudine Cu. v številu prekašati, venere Plin., numero testium Q., pluribus virtutibus, dulcibus vitiis Plin. iun.; z gen.: quarum abundemus rerum Luc. ap. Non.; occ. (abs.) v izobilju živeti, vsega dovolj (napretek) imeti, bogat biti, srečen biti: sive deest naturae quidpiam sive abundat atque affluit Ci., istum impune eludentem circumfluere atque abundare Ci., Caietam, si quando abundare (polne žepe imeti) coepero, ornabo Ci. ep., egentes abundant Ci., in illis magis abundabit (orator) Q. bo imel več sreče.
b) na pretek, več ko zadosti biti česa, obilovati: Plin. velut abundarent omnia L., quod ex eius populis abundabat L. je bilo nadštevilno; od tod (pozno) preveč biti, odveč biti: Icti.; o zlogih v verzih in govoru: syllaba abundat Don., Prisc. je odveč, je hiperkatalektičen; pesn.: de terris abundant herbarum genera Lucr. obilno klijejo, bohotno poganjajo, ne desis operae neve immoderatus abundes (sc. operā) H. da ne presežeš mere. — Od tod adj. pt. pr. abundāns -antis, adv. abundanter

1. prestopajoč bregove, izlivajoč svoje valove, razlivajoč se, prepoln: flumen abundans Lucr., si amnis abundans exit V., fluvius abundantior aestate Plin. abundantissimus amnis Ci., podobno: menses abundantes Plin. prehude mesečne čišče.

2. pren.
a) obilujoč s čim, (pre)bogat česa; z abl.: locumque delegit ... fontibus abundantem Ci. vodnat, ager abundans omni copia rerum L., ex humidis et abundantibus (sc. humore locis) excitat humorem Vitr., terra abundans frumento et pecoribus Cu., vir abundans bellicis laudibus Ci., abundans ingenio Ci., abundantior consilio Ci., rerum copiā abundantissimus Ci.; z gen.: erat copiosa (via) omniumque reum abundans N., lactis abundans V.; occ. (abs.) = v izobilju živeč, bogat: non illa quidem (supellex) luxuriosi hominis, sed tamen abundantis Ci., haec utrum abundantis an egentis signa sunt? Ci.
b) obilen, preobilen, čezmeren, prekomeren, nadštevilen: non adesā iam, sed abundanti, pecuniā Ci., abundante multitudine freti Cl. zanašajoč se na preobilnost množice = na svojo premoč, abundantes voluptates L., abundantior materia (dar duha, duševna zmožnost) Q., abundantissima cena, abundantissimum epulum Suet., abundanter fructum ferre Plin., abundantius occurrere Ci., abundantissime cenam praebere Suet.; poseb. (o govoru in govorniku) bujen, obširen, v slabem pomenu preobložen, gostobeseden, mnogobeseden: non erat abundans, non inops tamen ... oratio Ci., abundans super necessitatem oratio Q., neque Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q., abundanter dicere, loqui Ci. obširno, izrazito. Subst. neutr. le v zvezi ex abundanti iz preobilja: velut ex apleno et abundanti perditis (tempus) Sen. ph. čas tratite, kakor da bi ga imeli v izobilju in na pretek, cumulus ex ab. Q.; od tod = po nepotrebnem, povrhu še: Icti., addit ex ab. Q.

abundus 3 (prim. abundō) = abundāns, prepoln, preobilen: Vitr. Gell.; adv. abundē preobilno, čezmerno, prekomerno, več ko dovolj: (rebus) ab. potiri Ci., parentes ab. habemus S., ab. cavere O., humano generi favistisab. O.; pri adj.: ab.magna praesidia S., ab.Samnitibus par L., ab. constans Cu., ab. disertus Q.; pri adv.: ab. satis H.; abunde est (alicui) zadosti je, zadostuje komu, popolnoma zadovoljèn je kdo (prim. bene est): ut ab. sit alterum efficere Plin. iun., mihiab.est, si ... Plin Iun., ab. ratus, si ... T. meneč, da zadostuje, popolnoma zadovoljèn; subst. z gen. (kakor satis) terrorum et fraudis ab. est V., ab. salis Q.

adbibō -ere -bibī več ko dovolj piti, napiti se: Pl., Ter., Gell.; pren. (v)srkati, vase spreje(ma)ti, vzeti, gnati si k srcu: Pl., adbibe pectore verba H.

baste! [bast] interjection dovolj!

mais baste! toda kaj, no
ah baste!, pourquoi se lamenter? No, čemu bi tarnali!

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

davanzo avv. več kot dovolj, na pretek, mnogo

dòstati dòstanēm
I.
1. zadostovati, biti dovolj: biće tebi vina izobila, ako caru neće ni dostati; ako ćemo uludo polagati stoci hranu, biće malo, a ako s računom, onda će dostati; neće dostati za potrebe sav papir domaće proizvodnje
2. domoči se, dokopati se: uz nju i ja ću dostati gospodstva
3. doseči tla v vodi: je li duboko?, možeš li dostati?
II. dostati se dobiti: dostati se batina

elbow-room [élbourum] samostalnik
dovolj prostora za kako delo; delokrog

fertigbringen^*, fertig bringen* skončati, dokončati, uspeti (er brachte es fertig: uspelo mu je); (frech genug sein) biti dovolj predrzen/nesramen, da...; moči (ich bringe es nicht fertigbringen zu... ne morem/nimam srca, da bi)

idōneus 3, adv. -eē (etim. nedognana beseda) zadosten, dovolj dober, poklican, prikladen, pripraven, rabljiv, poraben, zmožen, sposoben, spreten, primeren, pristojen, ugoden, vreden. Rabi se

1. abs.: si minus idonei sunt, me non laedunt Ci., satis idoneum testem dicere audistis Ci. zanesljivo pričo, habes auctorem idoneum Ci. zadostnega, profiterer satis idoneum me esse defensorem Ci., accedat huc tempus idoneum Ci., idoneam causam nactus N., idoneum visum est dicere S. zdelo se je primerno, dux id. Vell. dovolj dober, id. debitor Plin. iun., Icti. zmožen plačati, conductor Plin. iun. dober najemnik, satis superque idonea clades Fl. = popoln poraz, scriptor id. Gell. dober, klasičen, navis, paries Icti. dovolj trdna, hereditas Icti. zadostna; subst.: minus idoneum praemio adficere Ci. manj vrednega, exemplum a dignis et idoneis ad indignos et non idoneos (= kazni vredne) transfertur S., cum idoneis colloqui L., idonea provinciarum T., pripravna mesta.

2. z določilom (čemu?), ki se izraža
a) z ad: Pl., L., Q., Suet., Ap., servos ad caedem idoneos emit Ci., teste homine nequam, verum ad hanc rem idoneo Ci., locus idoneus ad vim Ci. ali ad aciem instruendam C., ratio … ad iubendum et deterrendum idonea Ci.; redk. z in z acc.: idoneus in eam rem L., materiae in hoc idoneae, ut … Q., in nullam spem id. Sen. rh.
b) z dat.: Ci. ep., Q., castris idoneum locum deligit C., quoscumque moribus aut fortuna novis rebus idoneos credebat S., genus hominum minime militiae idoneum L., (verna) idoneus arti cuilibet H., vixi puellis idoneus H. miljenec (ljubljenec) deklet, non ego sum laudi, non natus idoneus armis Pr. nisem po rojstvu poklican nositi orožje, idonea nuptiis Ps.-Q. godna za možitev, dorasla za poroko, quod eam (legionem) maxime novis consiliis idoneam rebatur T. za najdovzetnejšo za nove (= uporniške) naklepe; z dat. gerundii: quae animalia … statim aëri tolerando idonea esse Lact.
c) s sup. na ū: manus ferrea et alia annexu idonea S. fr.
č) z inf.: fons … rivo dare nomen idoneus H. zadosti velik … , iam idonei spiritum trahere Sen. ph.
d) s finalnim stavkom, ki pa ima večinoma relat. obl. (idoneus se takrat nav. sloveni z: vreden): Pl., Ter., utrum ille … idoneus non est, qui impetret, … an … Ci., idonea mihi Laeli persona visa est, quae de amicitia … dissereret Ci.; redko stoji ut: nemo horum tibi idoneus visus est, … ut cum eo … communicares Ci. — Adv. idōneē

1. primerno, pravšnje, na primeren (spodoben) način: exordium est oratio animum auditoris idonee comparans ad reliquam dictionem Ci., nondum ad innitendum id. Ap.

2. zadostno, s primerno varnostjo: Icti., Tert. (s komp. idonius; gl. opombo).

Opomba: Komp. pravilno magis idoneus, le v pozni lat. idoneor Ulp. (Dig.), Paul. (Dig.), in idonior Dig., Tert.; adv. komp. idonius Tert.

imprōmptus (inprōmptus) 3 ki ni hitro pri roki, ne dovolj uren (čil): imprompto Arminio T. ker ni bil čil, linguā impromptus L. počasnega jezika.

insuffisamment [ɛ̃süfizamɑ̃] adverbe nezadostno, v nezadostni meri, ne dovolj

iskítati se ìskītām se dovolj se klatiti, potepati