Franja

odéti (pokriti) to cover (z with); (obleči) to put on, to don

odéti delovno haljo to don an overall

peal¹ [pi:l] samostalnik
zvonjenje, potrkavanje, zven, don

peal of laughter krohot
peal of thunder glasno grmenje

podarítev don moški spol , donation ženski spol

listina o podaritvi donation ženski spol

poklòn hommage moški spol , inclination ženski spol , révérence ženski spol , compliment moški spol ; (darilo) présent moški spol , don moški spol

poklone delati complimenter, faire des compliments
napraviti poklon (prikloniti se) faire une inclination de tête
globok poklon (familiarno) courbette ženski spol

reverènd (-ênda) m rel. reverendo, don:
hiša reverenda Simona la casa di don Simone

sonitus -ūs, m (sonāre) zvok, glas, zven, don, donenje, žvenk, žvenketanje, bučanje, šum, hrup, hrušč, hrum, hrumenje, ropot, ropotanje, grom, grmenje, gromot, topot ipd.: tuba terribili sonitu Enn., sonitus tubae Corn., tubarum V., lituus sonitus effudit acutos Pl., sonitus vocis V., Gell., Olympi V. grom, armorum V., Lucr. žvenket, procellae L., ventorum Lucr., remorum C. veslaji, flammae N. prasket, prasketanje, ungularum Pl. topot, topotanje, kopitljanje, pedum O. topot, koraki, stopaji; prim.: sonitu quatit ungula campum V.; sonitus convivarum Pl., stertentium Plin., aurium Plin. šumenje v ušesih, zvenenje po (v) ušesih, ušesni hrušč, quasi fragore quodam et sonitu ipso denuntiat Ci., horribili sonitu exciti S.; o govoru: (sc. eloquentia) cursu magno sonituque ferretur Ci., verborum sonitus inanis Ci., verborum inanium sonitus Sen. ph., nosti in hac materia sonitus nostros Ci. ep. grom (grmenje) mojih besed; sonitum reddere Ci. ali facere Lucr., Pr., ignis, qui … ingentem caelo (= ad caelum) sonitum dedit V. ki je mogočno vzprasketal (zaprasketal) proti nebu, utero sonitum quater arma dedere V. je štirikrat zažvenketalo (zarožljalo), scuta cavaeque dant sonitum … galeae O.

Opomba: Heterocl. gen. sg. sonitī: Caecil. fr., Pac. fr.

sonor -ōris, m (sonāre) glas, zven, zvok, ton, don, donenje, šum, šumenje, hrup, hrušč, trušč, buč, bučanje, prasket, prasketanje, brnenje ipd.: sonorem dant silvae (= sonant) V., magno … flamma sonore virgea suggeritur V. z močnim prasketanjem, sonorem reddere, obsignare Lucr., sonor lepidus Lucr., laeto cantu aut truci sonore T., sonorem proelii accipere T.; v pl.: Lucr., strepitus tumultuosi sonores S. fr., saeva sonoribus arma V., sonores barbarorum et inanes minae T. brneči glasovi, animalium immeditati sonores Ap., sonores procellarum Fr.

talènt talent moški spol , don moški spol , aptitude ženski spol

brez talenta sans talent

templjánec -nca m potplat, don, pendže za opravku cipele

tenorio moški spol figurativno Don Juan, zapeljevalec žensk

usranè muchacho m de mierda; cagado m , cagón m ; (v Španiji) don Mierda m

vōx, vōcis, f (indoev. kor. *u̯equ̯- govoriti; prim. skr. vāk glas, govor, govorica, beseda, vā́kyam izrek, govor, vácas- beseda, vakti, vívakti (on) pravi, govori, lat. vocō, gr. ὄψ glas, zvok, ἐν-οπή klicanje, hrup, ἔπος [iz *Ƒέπος] beseda, got. giwahan, giwuog, giwahannen = nem. erwähnen)

1. glas
a) človeški (govoreče, kličoče ali pojoče osebe): humana L. fr., Ap., acuta, gravis, cita, tarda, inflexa (droben, droban, tenek, tenak) inflexā ad miserabilem sonum voce Ci. (gl. īn-flectō), parva (slab, tih), magna (močen, močan, krepek, krepak), ingens V., clara (jasen) Ci., L., O., Lucr., clarior C., bona Pl., Q., rauca O., summa, ima H., Q., dulcis, solida Sen. rh., sedata et depressa, tremebunda Corn., exsurge, praeco … exerce vocem Pl. napni glas, vocem attenuare Ci. s piskavim glasom govoriti (da bi bil njegov moški glas podoben ženskemu), vocem attollere vel submittere Q., vocis contentio et remissio Ci., vocis magnitudo Corn., vocis via Lucr., voce referre V. ali contendere Cels. na glas, glasno, moribundā voce Amm., enimvero voce est opus Ter. klicati moram, nulla vox quiritantium … exaudiri poterat L. klic na pomoč, vocem late nemora alta remittunt V. javk, javkanje, personabant omnia vocibus ebriorum Ci. od kričanja, od vpitja, Valerium magnā voce inclamat L. glasno, magnā compellans voce cuculum H. glasno mu kličoč „kuku“, glasno mu kukajoč, venantum voces Ph. klici lovcev, voce vocare V. (po)klicati, vocis imago V. posnemanje glasu, jek, voce potius quam verberibus terreat (sc. boves) Col. z glasom, s klici, inclinatā ululantique voce canere Ci., citharam cum voce movere O. ob petju, Sirenum voces H. petje, sunt verba et voces quibus hunc lenire dolorem possis H. čarodejna besedila in glasbeni znaki.
b) živalski: mugiet et veri vox erit illa bovis O., vox boum V. mukanje, cornix plenā pluviam vocat improba voce V., vox (sc. apium) … sonitūs imitata tubarum V. brnenje, cycni Mel., porcina vox Sen. ph. svinjsko kruljenje, voces animalium truces Ap.
c) pren. glas pooseb. stvari: Sicilia tota si unā voce loqueretur Ci., rerum vox est, naturae vestigium, veritatis nota Ci., interdum … vocem comoedia tollit H. govori vzneseno (v vznesenem slogu).

2. meton.
a) glas = ton, zvok, don: Pl., Cat., Ph. idr., soni et voces Ci., numeri et voces et modi Ci. takt, glas (ton) in napev, auribus multa percipimus, quae etsi nos vocibus delectant, tamen … Ci., vocem mittere, emittere (gl. mittō, emittō), cum viderem … vocem pro me … neminem mittere Ci. da se nihče ne oglasi, da nihče ne spregovori zame, inludere vocem, quotiens caneret T., parum explanatis vocibus sermo praeruptus Sen. ph. odsekan govor s premalo dodelanimi glasovi, bucina … litora voce replet O., ad vocem celeres, quā bucina signum dira dedit, … concurrunt V. ob trobljenju, ob znaku s trobento (trombo), obloquitur numeris septem discrimina vocum V. brenka po taktu na sedmeroglasno liro; pesn.: ad sonitum vocis vestigia torsit V. po zvoku veslajev, audimus fractas ad litora voces (sc. pelagi) V. šumenje od brega odbijajočih se (ob breg butajočih) valov, verba quibus sensus vocesque notarent H. naravne glasove in misli.
b) izjava, izrek, izraz, vzklik, beseda, besede, govor, starejše izrecilo, izustilo: Lucr., Plin., omnes … cives … una et mente et voce consentiunt Ci. so ene misli (ene volje), enega glasu pri tem, so si enotni v mislih in besedah, una paene voce repelli Ci. enoglasno, vox publica Ci. izraz javnega mnenja, viva Ci., ficta O. laž, excepta vox est querentis Cu., constitue nihil esse opis in hac voce: „civis Romanus sum“ Ci., ex infimo specu vocem redditam ferunt: „imperium summum Romae habebit … “ L., Pythica vox L., vetuit me tali voce Quirinus H., vocem adversum pericula poscere T. zagovor, zagovornika, illas adversus senatum voces T., ex percontatione nostrorum vocibusque Gallorum C., carpi nostrorum militum vocibus C., his … vocibus infit V., Iuno … his vocibus usa est V., contumeliosis vocibus prosequebantur nostros C., voces per vinum … emissae Q., voces edere Ci. tožiti, tales voces dare O. tako tožiti.
c) (posamezna) beseda, izraz, naziv, oznaka, označba: ullam omnino vocem exprimere posset C., nulla tamen vox est ab iis audita populi Romani maiestate … indigna C., alia vox nulla violenta audita est L., dico ipsum Epicurum … non intellegere … , quid sonet haec vox voluptatis, id est, quae res huic voci subiciatur Ci. beseda „slast“, hic sensus verbi, vis ea vocis erat O., nescit vox missa reverti H.
d) besedilo, pregovor, rek, (modri) izrek, reklo, rečeníca, starejše poslóvica: qua voce et quo senatus consulto (= qua voce senatus consulti) populus Romanus ad arma sit vocatus C., negabat ullam vocem inimiciorem amicitiae potuisse reperiri quam eius, qui dixisset … Ci.
e) zagovor = čarodejno (čarovno, bajalno) besedilo, čarodejne (čarovne, bajalne) besede, čarodejna formula: sidera excantata voce Thessalā H., deripere lunam vocibus H., parce vocibus tandem sacris H.
f) povelje, ukaz, poziv: consulum voci atque imperio non oboedire Ci., Iri, meae … fidissima nuntia vocis O., cuius voci continuo Fabius obsecutus Val. Max.
g) zmožnost govorjenja, govorjenje, govor, govorica, jezik: me dies, vox, latera deficiant Ci., omnibus praeclusisse vocem videbatur L., vetorque plura loqui, vocisque meae praecluditur usus O., Graiā scierit sive ille Latinā voce loqui O., neu iubeas … vocem mutare viros aut vertere vestem V., qui feros cultūs hominum recentum voce formasti catus H., cum civem ex voce cognovisset Iust., Latinae vocis honos Val. Max., sed vox hoc nuntiat omnis Mart.
h) izgovor, izgovarjanje, izgovarjava, izreka, izrekanje: rustica vox et agrestis quosdam delectat Ci.
i) (kot ret. t.t.) naglas, poudarek, starejše priglas: in omni verbo posuit acutam vocem Ci.

beséda mot moški spol , parole ženski spol , vocable moški spol

besedo ima predsednik la parole est au président
z eno besedo (povedano) en un mot, bref, en somme
častna beseda parole ženski spol d'honneur
mož beseda homme de parole
moška beseda parole d'honnête homme
ne držati besede, besedo snesti manquer à sa parole
držati besedo tenir sa parole (ali sa promesse)
ne črhniti besede ne souffler mot
prijeti koga za besedo prendre quelqu'un au mot
zadnja beseda še ni bila izrečena le dernier mot n'a pas encore été dit
prositi (za) besedo demander la parole
to ni vredno besede ça ne vaut pas la peine d'en parler
nobene besede več! pas un mot de plus!
prazne besede des paroles vaines, des mots, des paroles, des phrases
dar besede don moški spol de la parole ali de l'élocution
pozdravne besede allocution ženski spol de bienvenue
zadnje besede obtoženca dernière déclaration
vzeti besedo retirer la parole
predati besedo passer la parole
verjeti na besedo croire sur parole
besedo za besedo mot à (ali pour) mot
z drugimi besedami en d'autres termes, autrement dit
po besedah d'après, au dire de …
ne najdem besed je ne trouve pas de mots pour …
seči v besedo couper la parole, interrompre
svoboda besede liberté ženski spol de parole
tehniška beseda language moški spol technique
zadnja beseda mode le dernier cri de la mode
modna beseda mot à la mode (du jour ali en vogue)
brez besede sans mot dire, sans souffler mot, muet d'étonnement, stupéfait, interdit
ostal sem brez besede j'en suis resté interdit (familiarno baba, tout baba)
z besedo in dejanjem en paroles et en actes
mir besedi assez parlé! (ali causé!), trêve de paroles!
(svojo) besedo dati promettre, engager sa parole
besedo dati donner (ali accorder) la parole
besedo napeljati na amener la conversation sur, mettre sur le tapis (ali en discussion)
osnovna beseda radical moški spol
uvodna beseda avantpropos moški spol, préface ženski spol, introduction ženski spol
sklepna beseda épilogue moški spol, postface ženski spol, dernier mot moški spol, allocution ženski spol (ali discours moški spol) de clôture
tolažilna beseda parole ženski spol consolante (ali réconfortante), consolation ženski spol

bôžji de Dios; divino

ves božji dan todo el santo día
z božjo pomačjo con la ayuda de Dios
po božji milosti por la gracia de Dios
v božjem imenu en nombre de Dios
za božjo vojo! ¡por (amor de) Dios!
božja beseda el Verbo divino
božji dar don m dívino
božje čaščenje culto m divino
hiša božja iglesia f; templo m
božja njiva (pokopališče) cementerio m
služba božja culto m (ali oficio m) divino
šiba božja azote m de Dios
to je v božjih rokah Dios dírá

burlador moški spol zasmehovalec; šaljivec; zapeljevalec žensk; slepilno steklo (zrcalo)

el burlador de Sevilla Don Juan

caballero moški spol jezdec, vitez, plemič; gospod; kavalir; konjenik, oklopnik

caballero andante siromašen plemič
caballero cubierto španski velikaš, ki je smel pokrit stopiti pred kralja; nevljuden človek
caballero de (la) industria srečelovec; eleganten slepar; nastopač, gospošček
el Caballero de la Triste Figura vitez žalostne postave
a lo caballero kavalirsko
de caballero a caballero viteško; častno, pošteno
mal caballero slab človek
un perfecto caballero pravi kavalir
poderoso caballero es Don Dinero denar je sveta vladar
armar caballero poviteziti
¿caballero? kako, prosim
¡caballeros! gospodje!
caballeros pl kupi zemlje ob cesti

chevalier [šəvalje] masculin vitez; prodnik (ptica)

chevalier errant klativitez
chevalier d'industrie (figuré) pustolovec slepar, hohštapler
chevalier de la Légion d'honneur vitez častne legije
chevalier servant (velik) kavalir
le chevalier de la Triste Figure vitez žalostne postave (Don Kihot)
armer, recevoir chevalier poviteziti, napraviti za viteza
se faire le chevalier de quelqu'un braniti koga

Chisciōtte m
don Chisciotte lit. don Kihot

cómodo udoben; pripraven, primeren

Don Cómodo (fam) ljubitelj udobnosti

crisper [krispe] verbe transitif (z)grbančiti, gubati, krčiti, skupaj vleči; familier napraviti nestrpnega, (raz)dražiti

se crisper biti nestrpen
il a le don de nous crisper on ima dar, da nas spravlja v nestrpnost
ta lenteur me crispe tvoja počasnost mi gre na živce