Franja

Zadetki iskanja

  • Mutterland, das, matična država, domovina
  • nido

    A) m

    1. gnezdo:
    far nido gnezditi; ekst. pren. ugnezditi se, namestiti se, naseliti se

    2. pren. gnezdo, dom; ekst. domovina, domačija; slabš. gnezdo, leglo:
    un nido di briganti razbojniško gnezdo

    3. pren. gnezdo, postojanka:
    nido di mitragliatrici voj. strojniško gnezdo

    4.
    nido d'ape tekstil frotir
    a nido d'ape satast
    nido di uccello bot. gnezdovica (Neottia nidus avis)

    5. obrt satasti vbod

    6. kulin. gnezdo (vrsta testenin)
    PREGOVORI: a ogni uccello il suo nido par bello preg. dober domek, če ga tudi ni več kakor za en bobek

    B) agg. invar.
    asilo nido otroške jasli
  • očetnjáva ž domovina, otadžbina
  • orīgō1 -inis, f (orīrī)

    1. izvir, izvor, nastanek, začetek: N., V., O., Lucr. idr., doloris Ci., res a parva origine orta L., fontium origines H. „Nastanek“, „Prazgodovina“ (= gr. κτίσεις), naslov knjige Katona starejšega: Ci., Gell., Serv., od tod M. Cato in sextā origine Gell. v šesti knjigi svoje Prazgodovine; occ. rod, rojstvo: familiarum N., Achillis Cu. izvor od Ahila, illa clarus origine O., Sabinus modicus originis T., ab aliquo originem ducere H. ali deducere Plin. ali trahere L. izvajati (izpeljevati) svoj rod od koga.

    2. meton.
    a) rod, rodbina, rodovina, pleme: pulchrā origine Caesar V., ab origine ultimā stirpis Romanae generatus N. iz prastare rodbine.
    b) praoče, praded, začetnik rodu: Aeneas Romanae stirpis origo V., o. Iuliae gentis Aeneas T., Cadmus o. patrum Stat., sunt huius origo Ilus et Assaracus O., filium Mannum, originem gentis conditoremque T.
    c) začetnik sploh, stvarnik: melioris mundi O., Pegasus huius o. fontis O.; occ. materinska dežela, domovina, očetnjava, izvorno (materinsko) mesto: pars (sc. urbium) originibus suis praesidio, aliae (sc. urbes) decori fuere S.; pren.: Iudaea origo (prvotna domovina) eius mali T.
  • otačàstvo s, otačànstvo s zastar. domovina
  • òtadžbina ž domovina: Jugoslavija je naša otadžbina
  • paese m

    1. dežela:
    mandare qcn. a quel paese koga poslati k vragu

    2. država; ekst. domovina:
    paese legale politiki, vladajoči razred
    paese reale tiha večina
    amare il proprio paese ljubiti domovino

    3. vas:
    paese natio rojstna vas, rojstni kraj
    gente di paese vaščani, kmetje
    fiera di paese vaški sejem
    il paese della cuccagna Indija Koromandija
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
    PREGOVORI: paese che vai, usanza che trovi preg. vsaka vas ima svoj glas
  • país moški spol dežela, materinska zemlja, domovina

    país nativo rodna zemlja, domovina
    producto del país domač proizvod
    vino del país domače vino
    los Países Bajos Nizozemska
  • patria f domovina; rojstni kraj (tudi ekst.)
  • patria ženski spol domovina; rojstni kraj

    amor a la patria ljubezen do domovine
    merecer bien de la patria imeti zasluge za domovino
  • patrie [patri] féminin domovina, očetnjava; rojstno mesto, rojstni kraj; figuré zibelka

    mère féminin patrie matična dežela
    patrie d'adoption dežela, v kateri živimo, a ni rojstna dežela; druga domovina
    fuir sa patrie izseliti se iz domovine
    faire revenir dans sa patrie repatriirati
  • pátrie -i f domovina
  • patrius 3, adv. -ē: Q. (pater)

    1. očeten, očetov(ski): Ter., sepulcrum Ci., animus in liberos Ci., amor V., metus O.; occ. očeten, po očetu (roditeljih, prednikih) podedovan, od očeta (roditeljev, prednikov) izvirajoč, prihajajoč: Ter., S., H., T., Sil., Val. Fl. idr., res Ci., mos Ci., O., dolor pedum Plin. iun. v družini, družinska, casus Gell. roditelja izražajoč sklon, rodilnik, genetiv.

    2. domač, domovinski: dii Ci., Tib., mos Ci., mores H., ritus, sermo Ci., H., cultūs V. običajne; subst.
    a) patria -ae, f (sc. terra, urbs) domovina, očetnjáva, očína, rodno mesto, domovališče, (pre)bivališče, dom: Enn., O. idr., patriam recuperare L., patriam obsidere N., crematā patriā L., patria communis est parens omnium nostrum Ci., patria maior (= gr. μητρόπολις) Cu. materinsko (matično) mesto (naspr. colonia); preg.: patria est, ubicumque est bene Pac. ap. Ci.
    b) patrium -iī, n (sc. nomen) = patronymicum: Q.

    Opomba: Star. gen. patriai: Lucr.
  • pays [pei] masculin dežela; pokrajina; domovina; podeželje; vas

    du pays domač
    pays de cocagne deveta dežela, Indija Koromandija
    pays créditeur, débiteur dežela (država) upnica, dolžnica
    pays exportateur, importateur, industriel, agricole izvozna, uvozna, industrijska, poljedelska dežela
    pays sous-développé, non-aligné nerazvita, neuvrščena dežela (država)
    pays du rêve dežela sanj
    mal masculin du pays domotožje
    en pays de connaissance med znanci; v deželi, v kraju, kjer poznamo ljudi
    arriver de son pays (figuré) biti novinec, začetnik
    battre le pays biti vedno na potovanju
    voir du pays, courir les pays potovati, veliko sveta videti
    nul n'est prophète en son pays (proverbe) nihče ni prerok, ni upoštevan v svoji deželi, v domovini
  • penati m pl.

    1. relig. penati

    2. pren. dom, domače ognjišče; domovina:
    tornare ai propri penati vrniti se v domovino, v domači kraj
  • pòstōjbina ž domovina, rojstni, domači kraj: postojbina Praslavena, Praslovena; postojbina Vuka Karadžića, Ljudevita Gaja
  • prȁg prȁga m, mest. na pràgu, mn. prȁgovi
    1. prag: prag od sobe, od kuće; ja sjedim na pragu; došao je i odmah s -a pitao in je precej pri vratih vprašal; prijeći, preći preko -a stopiti čez prag; obijati, obilaziti tude pragove prosjačiti pred tujimi pragi; pusti pijetla na prag; prag on hoće i u kuću vsiljivec hoče vedno več; čistiti, mesti pred svojim -om pometati pred svojim pragom
    2. železniški prag: oslonac željezničke pruge su drveni ili betonski pragovi
    3. katarakt, brzica: nilski -ovi; Drina teče preko svojih pragova
    4. geogr. prag, podmorski greben: Atlas se nastavlja podmorskim pragom na Siciliju
    5. ekspr. domovina, domača hiša: da oslobodimo svoj domaći prag
    6. psih. dražljajski prag: prag osjeta
  • sȅnt m (t. semt, ar.)
    1. kraj, pokrajina
    2. domovina, rojstni kraj
    3. smer, pot
  • ţáră -ări f

    1. dežela

    2. država

    3. domovina

    4. podeželje
  • tērra

    A) f

    1.
    Terra Zemlja:
    la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

    2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
    i beni della terra zemeljske dobrine
    abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
    ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
    non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

    3. zemlja, tla; kopno:
    forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
    terra ferma kopno
    vento di terra kopni veter
    cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
    mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
    prendere terra aero pristati
    rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

    4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
    terre artiche arktika, arktično območje
    terra bruciata požgana zemlja
    terra natale domovina, rojstni kraj
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
    terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
    Terra Santa relig. Sveta dežela

    5. tla; ekst. pod:
    a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
    avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
    buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
    cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
    correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
    dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
    essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
    essere terra terra pren. biti pritlehen
    stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

    6. elektr. zemlja:
    presa di terra ozemljilo
    mettere a terra ozemljiti

    7. zemlja; prst:
    terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
    terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
    terra battuta steptana zemlja
    terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
    terra nera črna zemlja
    terra di riporto gradb. nasipna zemlja
    terra vergine ledina
    movimenti di terra gradb. zemeljska dela

    8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
    terre pl. posestvo:
    i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
    avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

    9. knjižno mesto, trg, kraj:
    terre marittime obalna mesta

    10. metal., kem.
    terra da fonderia livarski pesek
    terre rare redke zemlje
    terra refrattaria žarovzdržna ilovica
    terra di Siena sienit, globočnina

    11. glina:
    terra creta glina
    terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
    terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

    B) agg. invar.

    1. prizemen; pritličen:
    piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

    2. svetlorjav (barva)