Franja

frugal

1. (einfach) preprost, domač, zmeren

2. (üppig) obilen

gentīlis -e (gēns)

I. ki spada k plemenu, ki spada k rodu, plemenski, rodoven, sorodstven, soroden, sorodovinski: manus O. (o krdelu 300 Fabijcev), eloquentia, gentile domus nostrae bonum T., nomen (npr. Cornelius, Iulius) SUET., stemma SUET. rodovnik, quod gentile in illo videbatur SUET. prirojeno, odia SIL.; subst. gentīlis -is, m soplemenjak, sorodnik, sorodovinec: ad agnatos et gentiles est deducendus VARR., fuit meo regnante gentili CI., tuus etiam gentilis, Brute CI., homines deorum immortalium quasi gentiles CI.; metaf. o sužnjih, ki so dobili ime svojega gospodarja: apud antiquos singuli Marcipores Luciporesve dominorum gentiles omnem victum in promiscuo habebant PLIN. –

II.

1. istega plemena = istega naroda, naroden, kakemu narodu lasten, za kak narod značilen, domač, domovinski: religio, solum T., levitas T. narodu lastna lahkomiselnost, utilitas T. lastnega (svojega) naroda, metallum SIL., gurges STAT., proprietates TERT.; subst. gentīlis -is, m (so)rojak: linguā et oratione ipsius, non minus scite quam si gentilis eius esset, locutus est GELL.

2. occ.
a) inozemski, nerimski, barbarski: turbare gentiles nationes T.; kot subst. m. v pl. Nerimljani, barbari: AUS., AMM., COD. TH.
b) poganski, neveren: ECCL., Sext. Pythagoreus, homo gentilissimus HIER.; subst. gentīlēs -ium, m pogani, neverniki: ECCL.; adv. gentīliter pogansko, neversko:
c) kot gram. t. t. ki pomeni narodnost: in „as“ terminantia, quando sunt gentilia PRISC.

hausgebacken domač

hausgemacht domač

häuslich domač; (sparsam) varčen; Mädchen: gospodinjska, skrbna za dom; Mensch: soliden; häuslich sein držati se doma; häusliche Gemeinschaft gospodinjska skupnost; sich häuslich niederlassen figurativ utaboriti se, razlesti se

Hausmacher- domač (Hausmacherwurst domača klobasa)

heimatlich domač, domačijski

heimisch domač, doma, kot doma; Tierkunde im Wasser heimisch živeč v vodi, prilagojen življenju v vodi; Jagd heimisches Wild avtohtona divjad; heimisch werden postati domač, počutiti se kot doma; sich heimisch fühlen biti domač, počutiti se kot doma

heimlich skriven, tajen; (heimelig) domač; Adverb skrivaj, skrivoma

hierländig tukajšnji, domač

hogareño domač, hišni

home¹ [hóum] pridevnik
domač, hišni, doma narejen; notranji; točen, odličen; primeren (opomba)

home affairs notranje zadeve
Home Counties grofije blizu Londona
home fleet ladjevje v domačih vodah
home forces vojska na domačih tleh
Home Guard rezervna vojska na domačih tleh med 2. svetovno vojno
home market domače tržišče
britanska angleščina Home Office, ameriško Home Department notranje ministrstvo
Home Secretary notranji minister
Home Service BBC oddaja za Veliko Britanijo

home-bred [hóumbréd] pridevnik
doma vzgojen, domač, domačinski, preprost

homely [hóumli] pridevnik (homelily prislov)
preprost, domač, udoben, nezahteven
ameriško nemikaven, grd (obraz)

home is home, be it ever so homely dober je domek, čeprav ga je le za bobek

homespun [hóumspʌn]

1. pridevnik
doma tkan
figurativno preprost, domač, grob

2. samostalnik
grobo volneno blago, domače platno

homy [hóumi] pridevnik
domač, preprost

indi-gena -ae, m f (iz indu = gr. ἔνδον in gignere; preobrazba gr. ἐγγενής = *in-gena za heksameter kakor induperator, indu-volans) domoroden, domač, tuzemski: Ap., Fl., Val. Fl., indigena bos, aper O., i. potio L., i. vinum Plin., i. venti Gell.; subst. (o ljudeh): domorodec, domačin, tuzemec: Iuv., Val. Fl., Amm., non indigenas, sed advenas Italiae cultores L., i. Latini V.

Opomba: Gen. pl. indigenūm: Prud.

indígena domač, tuzemski

producción indígena domača proizvodnja
indígena m domačin, tuzemec

indigène [ɛ̃dižɛn] adjectif domač, tuzemski, staroselski; masculin domačin

la population indigène domače prebivalstvo
main-d'œuvre indigène domača delovna sila

indigeno

A) agg. domač, iz samega kraja

B) m (f -na)

1. domačin, domačinka; domorodec

2. ekst. divjak