Franja

mamar sesati (na materinih prsih); figurativno pohlepno požirati, žreti; pod streho spraviti

dar de mamar a un niño otroka dojiti
mamarse (Am) opijaniti se
no mamarse el dedo biti premeten (bister)

odstaviti glagol
1. (umakniti s štedilnika) ▸ levesz, félreveszKo zavre, posodo odstavimo z ognja in juho naložimo na krožnike. ▸ Amikor felforrt, levesszük a tűzről az edényt, és a levest kimerjük a tányérba.
2. (odstraniti s položaja) ▸ levált, menesztZa nova šoka so poskrbeli v Triglavu in Muri, kjer so odstavili trenerja. ▸ Meglepetést okoztak a Triglavnál és a Muránál, ahol menesztették az edzőket.
3. (prenehati dojiti) ▸ abbahagyja a szoptatást, elválasztPo sedmih tednih mati prerijskega psa odstavi mladiče, ki se zatečejo na obrobje mesta. ▸ Hét hét eltelte után az anyaprérikutya elválasztja magától a kölykeit, amelyek a város szélén találnak menedéket.

pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

a pecho abierto odkrito(srčno)
hombre de pecho pogumen človek
dar el pecho a un niño dojiti otroka
estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
¡pecho al agua! le pogumno!
a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
morir del pecho za sušico umreti
criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
sacar el pecho napihovati se, bahati se
echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti

pētto m

1. prsi:
allargare il petto globoko dihati; pren. oddahniti si
battersi il petto pren. obžalovati zmoto, kesati se
mettersi una mano sul petto dati roko na srce
prendere qcs. di petto česa se odločno lotiti
avere il bambino al petto dojiti otroka
a petto di, a petto a v primerjavi s

2. prsi (živalske):
petto di pollo, di tacchino piščančje, puranove prsi

3. ekst. prsi:
attacco di petto srčni napad
malato di petto jetičnik
do di petto glasba visoki c

4. pren. prsi, srce:
prendersi a petto qcn. poskrbeti (za) (tudi iron.)

5.
giacca a doppio petto obl. dvovrstni suknjič

6. hidravl. škarpa nasipa, jeza

poppa¹ f

1. materine prsi; pren. mleko:
bimbo da poppa dojenček
dare la poppa dojiti
togliere, levare la poppa otroka odstaviti
volere ancora la poppa pren. potrebovati še cucelj

2. knjižno (ženske) prsi

praebeō -ēre -uī -itum (iz prae-habeō, prae-hibeo) „držati kaj pred čim“, od tod

1. (po)moliti, prožiti, poda(ja)ti, držati, nastaviti (nastavljati), da(ja)ti, ponuditi (ponujati): Col. idr., immotam cervicem L. fr., mammas L. dati (otroku) dojko, (po)dojiti, (na)hraniti, parvulo ubera Iuv., aquam pedibus Pl., praecordia ferro, manum verberibus O., terga praebere = dare Cu. spustiti se v beg; metaf. nastaviti (nastavljati), izpostaviti (izpostavljati), izročiti (izročati), prepustiti (prepuščati): alicui aures Ci. poslušati, alicui faciles aures Cu. rad poslušati, os ad contumeliam L. svoj obraz izpostavljati udarcem = dati se javno sramotiti, se telis L., aliquem hosti ad caedem L., conspiciendum se monstrandumque Plin. iun. postaviti se na ogled, se continendum Cu. dati se držati, se captandum Plin. iun. prepustiti (prepuščati) se lovcem na dediščino (dedinolovcem).

2. da(ja)ti, preskrbeti (preskrbovati), priskrbeti (priskrbovati), dobaviti (dobavljati), dostaviti (dostavljati), založiti (zalagati), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim: aquam H., tectum … ligna salemque H., equos, alicui naves L., cibaria, navigia Ci., alicui panem N., alimenta terris Cu.; od tod subst.
a) pt. pf. praebita -ōrum, n kar se daje za preživetje (preživljanje, prežitek, preživnino), hranarina, plača, prejemki, službenina: Col., annua Suet.
b) pt. fut. pass. praebenda -ae, f od države dajana hranarina, nadárbina, prebénda: Cass.; metaf. da(ja)ti, (po)nuditi (ponujati), povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati), uprizoriti (uprizarjati), prirediti (prirejati): spectaculum Ci., plura spectacula H. nuditi več ogleda vrednega, speciem Cu., speciem atque opinionem pugnantium praebebant C. videti je bilo in mislilo se je, da … , exempla nequitiae vita parentis praebet Ci., haec studia rebus adversis perfugium et solacium praebent Ci., materiam seditionis L., suspicionem N., gaudium, metum, sonitum L., terrorem, tumultum L., modum O. ustvarjati glasbo, ludos Ter. zbijati šale, uganjati burke, dajati (ustvarjati) priložnost za smeh, vicem postium Plin. rabiti (služiti) za podboje; pesn.: praebuit ipsa rapi O. dala se je ugrabiti, praebet (dovoljuje, dopušča) tibi vellere barbam Iuppiter Pers., sed prohibet paulumque umeri libare sinistri praebuit Stat., se sceleri ducem Cu. pustiti se izkoristiti za vodnika pri zločinu (zlodejstvu).

3. kazati: nudam suam pulchritudinem Ap.; metaf. (po)kazati, izkaz(ov)ati: Atticus Ciceroni singularem fidem praebuit N., rei publicae operam L. služiti, honorem alicui Plin., praebuit strenuum virum (= praebuit se strenuum virum) Ter.; večinoma refl.: O. idr., se misericordem, se virum Ci., talem se imperatorem praebuit N., in eos se severum vehementemque Ci., se dissimilem in utroque Ci., in litteris mittendis nimis exorabilem se Ci., utrisque se aequum (nepristranskega) Eutr., bene de se meritis se gratum Ci.; s predik. abl.: pari se virtute p. N. enako hrabrega (pogumnega) se kazati.

rigō -āre -āvī -ātum

1.
a) kako tekočino kam napeljati (napeljevati, napeljavati), speljati (speljevati, speljavati): aquam per agros star izrek preročišča pri L., sanguinem per venas Plin.
b) pren.: hinc motus per membra rigantur Lucr., somnum per pectora Macr.

2.
a) (o)močiti (omakati), (na)močiti (namakati), (na)pojiti (napajati), zali(va)ti, (na)vlažiti, (o)škropiti, poškropiti: H., Col., Lucr. idr., lucum fons perenni aquā rigabat L., et quae rigat aequora Sarnus V., fluvius rigat campos Plin., quā Istrus Getas rigat Tib. valovi mimo Getov.
b) pesn. metaf. (o)rositi, porositi, (z)močiti, (o)vlažiti (ovlaževati), (na)vlažiti: ora lacrimis, fletibus V., O. idr. pesniki, Babylonica Lucr. poscati, caelum Lucr. napolnjevati (o svetlobi in toploti), natos vitali rore Ci. poet. napajati, dojiti; pren.: (sc. Calliope) lymphis a fonte petitis ora Philetaeā nostra rigavit aquā Pr., rigare ingenia omnium Corn.

sein [sɛ̃] masculin prsi; (ženske) prsi, nedra, dojka; figuré naročje; figuré srce, notranjost

sein de la terre notranjost zemlje
sein de Dieu (religion) raj
sein de l'Eglise naročje Cerkve
dans le, sur le sein v naročju
donner le sein à son enfant dojiti otroka
l'enfant prend le sein otrok sesa (pri materi)
nourrir au sein dojiti
porter dans son sein nositi pod srcem; figuré srčno ljubiti
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti, rediti gada na prsih
serrer sur, contre son sein stisniti k sebi, pritisniti na svoje prsi
vivre au sein de sa famille živeti v krogu svoje družine

seno¹ m

1. prsi; ekst. (ženske) prsi:
scaldare una serpe in seno pren. greti kačo na prsih
tenere un neonato al seno dojiti novorojenčka

2. evfemistično maternica

3. guba; nedrje, okrilje:
nel seno della montagna v nedrju gora
in seno alla famiglia, alla società v družini, v okrilju družbe

4. anat. sinus, vdolbina:
seno mammario, paranasale prsna, obnosna vdolbina

5. zaliv

suck¹ [sʌk] samostalnik
sesanje; vsesavanje, šum sesanja; cuzanje; vpijanje, vsrkavanje; sesajoča mlada žival; vrtinec; materino mleko
pogovorno srkljaj, požirek
sleng bonbon, sladkorček
sleng sleparija, bluf (tudi suck-in)
neuspeh

what a suck! kakšna smola! res nisi imel sreče!
just a suck of brandy won't harm you požirek žganja vam ne bo škodil
to give suck to dojiti (otroka)
to take a suck at a bottle srkniti ga iz steklenice
to take a suck at it pogovorno dobro ga srkniti, napraviti dober požirek

teta ženski spol prsi, dojka; (kravje) vime; prsna bradavica, sesek

ama de teta dojilja
niño de teta dojenček
dar (la) teta dojiti

téter [tete] verbe transitif sesati; izsesavati

téter son pouce, sa pipe sesati svoj palec, pipo
il tète encore sa mère še sesa pri materi
donner à téter à l'enfant (po)dojiti otroka
téter le lait sesati mleko

wet nurse [wétnə:s]

1. samostalnik
dojilja

2.

to wet-nurse prehodni glagol dojiti; figurativno raznežiti

θάομαι² def. med. [Et. kor. dhēi, lat. fē-mina, fī-lius, slov. de-te; dojiti; inf. θῆσθαι. aor. θήσατο] ep. sesam, molzem, γυναῖκα θήσατο μαζόν ženske prsi so ga dojile.

грудь f prsi, nedra;
кормить грудью dojiti;
встать грудью за кого možato se boriti za koga, braniti koga

кормить krmiti, hraniti, rediti;
к. грудью dojiti;
к. завтраками (оd завтра) pitati z obljubami;
хлебом не корми его, только... nič mu ni dražje kot...;
здесь xорошо кормят tu se dobro je;