Franja

mān-suēscō -ere -suēvī -suētum (manus in suēscere; manui suescere = „roki se privajati“)

1. trans. (u)krotiti: animalia silvestria Varr., rabidae vires tigris V. (Cir.), fructus feros mansuescere terram Lucr.

2. intr.
a) (o živalih) (u)krotiti se, privaditi (privajati) se, navaditi (navajati) se, udomačiti (udomačevati) se: indomita vitula sero mansuescit Ambr., (sc. buculi) per haec blandimenta triduo fere mansuescunt Col., mansuevēre ferae Lucan.
b) metaf. (o ljudeh in stvareh) (u)blažiti se, (o)mečiti se, (o)mehčati se: nescia mansuescere corda V. neomečljiva, terra mansuescit arando V. postaja plodnejša (radodarnejša). — Od tod pt. pf. mānsuētus 3, adv. -ē „roki privajen“

1. (o živalih) krotek, pohleven: iuvencus Varr., sus L. domača.

2. metaf. (o ljudeh) krotek, krotkosrčen, pohleven, dobrodušen, miren, miroljuben (naspr. ferus): mansueti animi officia Ter., nimium animis estis simplicibus et mansuetis Corn., mansuetus in senatu, in edictis ferus Ci., manus O., Amor Pr., litora Pr. tiha, ne viharna, malum L., fiet mansuetior numinis ira O. jeza božanstva se pomirja, Musae mansuetiores Ci. krotkejše, mirnejše Muze (= ukvarjanje s filozofijo, retoriko idr., naspr. sodno, pogosto strastno govorništvo), ut mansuetissimus viderer Ci., civilius atque mansuetius versari Ap.

maridazo moški spol dobrodušen, popustljiv soprog

placidus 3, adv. -ē (placēre)

1. „raven“, miren, umirjen, pomirjen, utešen, potešen, spokojen, tih, krotek, blag, mil, miroljuben, voljen (voljan), gladek, dobrodušen, prijazen (naspr. vehemens, violentus): Ter., Cu. idr., uxor, res Pl., hisce (sc. pugnis) placidum te hodie reddam Pl., tam placidum quam ovem reddo Ter., somnus Enn., homo, senatus, oratio, senectus Ci., reddere aliquem placidum Ci., urbs Ci., aevum, pectus Lucr., mors, nox, quies V., sermo L., ingenium S., lumen H., chori Pr., lector, frons, ars, urbs Quirini O., tenor, lapsus O., animus, Pluton, Sol Sen. ph., placidus ore T., dies Plin. iun., gradus Ph., Ap., vates, tenebrae Stat., sonus Gell., tubae Stat., iudex Val. Max., condicio Val. Max., aqua Pl., Pr., pontus Lucr., mare, aequor V., placidi straverunt aequora venti V. (enalaga), aqua Tib., aquae O., amnis O., Araxes Mel., placidior Rhenus T. ali amnis Plin. (naspr. violentior), litus Stat., aer Lucr., Zephyri O., regio Col., ver Sil., dies Ap., tigris H., animal Plin. krotka, genus Plin. krotek, leones Stat., mores (sc. equi) ex placido concitati (naspr. ex concitato mitissimi) Col., sunt (sc. glandes) aliquae silvestres, aliae placidiores, quae culta optinent Plin., arbores placidiores Plin. rodovitnejša, placidior civitas L., placidissima pax Ci., placide pultare Pl., placide ire Ter., placide atque sedate dolorem ferre Ci., collis placide acclivis L. nalahno navkrebrno se dvigajoč, placidissime respondit Aug., subst.: cum serenum placidumque est Gell. ko (kadar) je jasno in mirno vreme, ad placidiora deverti Amm. poseči po blažjih ukrepih.

2. prijazen, blagonaklonjen, milostljiv, milosten, usmiljen: dii placidi, servate pios! V.

plācō -āre -āvī -ātum (v. causativum k placēre kakor sēdāre k sedēre; prim. placeō in plānus)

1. (z)ravna(va)ti, izravna(va)ti, (z)gladiti, (iz)gladiti (= (u)miriti): tumida aequora V., maria placata V.

2. metaf.
a) miriti, umiriti (umirjati), pomiriti (pomirj(ev)ati), (u)tolažiti, (u)tešiti, (po)tešiti (naspr. concitare, perturbare): deos Ci., Plutona tauris H., donis iram deorum Ci., invidiam H., ventos sanguine V., animos V., aliquem beneficiis Ci., canem Petr.; metaf.: escā ventrem H., sitim Mart.
b) spraviti koga s kom: p. aliquem rei publicae Ci., animo placari in aliquem N. spraviti se s kom, homo sibi ipse placatus Ci. sam seboj spravljen, mirnega srca. — Od tod adj. pt. pf. plācātus 3, adv. -ē

1. pomirjen, potolažen, spravljen: Eurydice V., placatiore eo et suā et regis spe invento L., quanto id maiore et placatiore animo decet vos facere in hac victoria L.; z dat.: exercitus duci placatior L.

2. metaf.
a) miren, umirjen, spokojen, tih, pohleven, krotek, blag, nežen, prijeten, mil, blagomil, miroljuben, dobrodušen, prijazen, hladnokrven, blažen: vita Ci., res placatae et minime turbulentae Ci., animi quietus et placatus status Ci., placatiore animo aliquid ferre Ci., placatissima quies Ci., omnia humana placate et moderate ferre Ci. ep.
b) prijazen, blag, blagonaklonjen, milostljiv, milosten, usmiljen: Venus Pr.

Opomba: Sub vos placo (tmeza) = vobis supplico P. F.

pobre reven, ubog, siromašen; slab; neznaten; nesrečen, beden, pomilovanja vreden; dobrodušen

gas pobre mešan plin
hombre pobre siromak, revež
pobre hombre nesrečnež; dobrodušnež, preprostež
¡pobre hombre! ubožec!
me engañó como a un pobre hombre sramotno me je prevaral
pobre de pedir reven ko berač
¡pobre de mí! joj meni!
¡pobre del que...! gorje tistemu, ki ...!

semplicione

A) agg. naiven, dobrodušen

B) m (f -na) naivnež, naivnica; dobrodušnež

sonsy, sonsie [sɔ́nsi] pridevnik
škotsko, narečno bujen, jeder (deklè), kipeč od zdravja; prijeten, udoben; dobrodušen; izdaten, zadosten

sweet-tempered [swí:ttémpəd] pridevnik
blag, krotek, dobrodušen

tibio mlačen; počasen; neprisiljen, dobrodušen

vecchierēllo m (f -la)

1. pomanjš. od ➞ vecchio starček

2. dobrodušen, miren starček

well-tempered [wéltémpəd] pridevnik
dobrodušen; pravilno mešan (malta); dobro kaljèn (jeklo); dobro temperiran

беззлобный dobrodušen

благодушный dobrodušen, mehkosrčen, miren

доброду́шний прикм., dobrodúšen prid.

добродушный dobrodušen, dobrosrčen

кроткий krotek; dobrodušen, dober

незлой dober, dobrodušen

bonhomme [bɔnɔm], pluriel bonshommes dobrodušen človek, dobričina, stari; mož; človek; možic

bonhomme de neige snežak
bonhomme de Noël Dedek Mraz
nom d'un petit bonhomme! presneto!
ce petit bonhomme a déjà six ans ta fantek je že šest let star
aller, poursuivre son petit bonhomme de chemin ne se pustiti motiti, opravljati mirno, počasi, a zanesljivo svoje posle
dessiner des bonshommes sur ses cahiers risati možice v zvezke
entrer dans la peau du bonhomme (o gledališkem igralcu) istovetiti se z osebo, ki jo igra

infelizote moški spol dobrodušen revček (bebček), dobričina

mouton [mutɔ̃] masculin koštrun, oven, ovca, jarec; koštrunovina, ovčina; ovčje usnje, ovčje krzno; figuré lahkoveren, slepo ubogljiv, dobrodušen človek; oseba, ki se prilagodi okolici, jo posnema; populaire žimnica; argot sojetnik, ki je policijski vohljač; bel, kosmičast oblak, ovčica; pluriel peneči se valovi; kosmičprahu pod pohištvom

un mouton à cinq pattes fenomenalna oseba
c'est un mouton to je lahkoveren, pasiven človek
doux comme un mouton krotek, blag, mil
saut masculin de mouton, saute-mouton masculin skok čez kozo (igra)
jouer à saute-mouton skakati čez kozo (igra)
chercher un mouton à cinq pattes iskati izredno redko stvar (belo vrano)
être frisé comme un mouton imeti kodraste lase
revenons à nos moutons (figuré) vrnimo se k stvari!