Franja

Zadetki iskanja

  • izpúšen exhaust(-); escape(-)

    izpúšna cev (dim, odprtina, plin) exhaust pipe (smoke, opening, gas)
    izpúšna para (ventil) escape steam (valve)
  • jedek pridevnik
    1. (ki razjeda) ▸ maró
    jedek plin ▸ maró gáz
    jedka snov ▸ maró anyag
    jedka kemikalija ▸ maró vegyszer
    jedka tekočina ▸ maró folyadék
    jedka kislina ▸ maró sav

    2. (intenziven; oster) ▸ maró, csípős
    jedek vonj ▸ maró szag
    jedek dim ▸ maró füst
    Zrak je napolnil jedek vonj po smodniku. ▸ A levegő a puskapor csípős szagával telt meg.

    3. (zajedljiv; piker) ▸ maró, csípős
    jedek humor ▸ csípős humor
    jedek sarkazem ▸ maró gúny
    jedek komentar ▸ csípős észrevétel
    jedka satira ▸ maró szatíra
    jedka pripomba ▸ maró megjegyzés
    jedka kritika ▸ csípős kritika
    jedka ironija ▸ maró gúny
    Dvignila je obrv in spregovorila z jedkim sarkazmom. ▸ Felvonta szemöldökét, és hangjában maró gúny volt.
  • kjer [é] wo
    (tam) kjer (dort) wo
    kjer že (pač) wo auch (immer)
    figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
    kjer nič ni, še vojska ne vzame wo nichts ist, hat auch der Kaiser sein Recht verloren
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der dritte
  • láhek (-hka -o) adj.

    1. leggero, lieve, tenue, esile:
    lahek kot pero leggero come una piuma
    lahka obleka abito leggero
    lahka artilerija artiglieria leggera
    lahek dim esile fumo

    2. facile; semplice; agevole:
    lahek zaslužek facili guadagni
    lahka zmaga facile vittoria

    3. (ki ne izraža telesnega napora) leggero:
    lahka hoja andatura leggera

    4. (ki se ne pojavlja v močni obliki) leggero, lieve:
    lahka bolezen malattia leggera
    lahka rana ferita leggera
    lahko vino vino leggero

    5. (ki ne prinaša težav, neprijetnosti) buono, leggero, lieve; facile:
    lahek porod parto facile
    lahko noč! buona notte!

    6. (ki se dobro počuti) leggero:
    odšel je potolažen in lahek se ne andò consolato e leggero

    7. pren. (lahkomiseln, neresen) leggero, sconsiderato:
    lahka ženska donnina allegra, cocotte

    8. (nezahteven) leggero:
    lahka glasba musica leggera
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti pri lahkem kruhu avere un buon impiego
    pren. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči casa del diavolo
    imeti lahko roko (zobozdravnik) avere la mano leggera, curare con mano leggera
    kaj storiti z lahko vestjo fare qcs. senza scrupoli
    ločiti se od koga z lahkim srcem separarsi da qcn. a cuor leggero
    šah. lahka figura alfiere, cavallo
    lahka industrija industria leggera
    šport. lahka kategorija peso leggero
    lahka konfekcija biancheria, biancheria intima
    lahka kovina metallo leggero
    lahka obutev calzature basse
    voj. lahka strojnica mitragliatrice leggera
    lahki bencin benzina leggera
    grad. lahki beton calcestruzzo poroso
    strojn. lahko olje olio leggero
    tekst. lahek baržun vellutino
    navt. lahek motorni čoln motolancia
    lahek za upravljanje maneggevole
    gled. lahka veseloigra pochade
    lahki motocikel motoretta
    tekst. lahko bombažno blago cotonina
  • môrski (-a -o) adj. di, del mare; marittimo; marino; knjiž. equoreo:
    morske rastline, ribe piante marine, pesci di mare

    1.
    morska obala costa marina
    morska sol sale marino
    morsko letovišče località marittima di villeggiatura
    morska bolezen mal di mare; med. naupatia
    mitol. morska deklica sirena
    morska gladina superficie del mare
    morska ožina stretto (di mare), braccio di mare
    morska usedlina sedimento marino
    meteor. morski dim foschia
    morski preliv (morska vrata) stretto marino
    morski razbojnik, ropar corsaro, pirata
    morski rokav braccio di mare
    morski tok corrente marina
    morski veter brezza di mare
    morska nimfa nereide, oceanina
    min. morska pena sepiolite, schiuma di mare
    mitol. morska pošast orca
    meteor. morska tromba tromba marina
    morska plovba navigazione marittima
    geogr. morski potres maremoto
    morski rokav gomito di mare
    morski vihar fortunale
    morski val flutto

    2. zool.
    morska kača serpente di mare (Lauticada colubrina)
    morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
    morska lastovica dattilottero, rondine di mare (Dactylopus volitans)
    morske lilije crinoidi (sing. -e) (Crinoidea)
    morska vidra lontra marina
    morska zvezda stella di mare, asteria
    zool. morski golob aquila di mare, miliobate (Myliobatis aquila)
    morski ježek riccio di mare, echino
    morski konjiček ippocampo, cavalluccio marino (Hyppocampus guttulatus)
    morski lev leone marino, otaria (Otaria)
    morski list sogliola (Solea)
    morski medved callorino, foca orsina (Callorhinus alascanus)
    morski pajek pantopode (pl. -i) (Pantopoda)
    morski pes pescecane, squalo
    morski petelin cappone, gallinella imperiale
    morski prašiček porcellino d'India, cavia (Cavia cobaya)
    zool. morsko uho aliotide, orecchia di mare (Haliotis)
    morska igla aguglia (Belone belone)
    morska iskrnica nottiluca (Noctiluca)
    morska kljunačka pesce trombetta (Centriscus scolopax)
    morska kumara cetriolo di mare, oloturia (Holoturia)
    morska mačka gattuccio (Schyliorhinus canicula)
    morska pajkovica maia, grancevola (Maia squinado)
    morska papiga pulcinella di mare (Fratercula actica)
    morska papigica pesce pappagallo, scaro (Scrus cretensis)
    morska plošča passera di mare (Pleuronectes platessa)
    morska podgana re di aringhe, chimera (Chimaera)
    morska spaka rana pescatrice (Lophius piscatorius)
    morska sraka beccaccia di mare, ostralega (Haematopus ostralegus)
    morska svila bisso
    morska ščuka luccio di mare, sfirena (Sphyraena sphyraena)
    morska želva chelidra (Chelydra serpentina)
    morske šile singnatidi (sing. -e) (Syngnatidae)
    morski bič pastinaca (Dasyatis pastinaca)
    morski galeb mugnalaccio (Larus marinus)
    morski glavač scazzone, magnarone (Cottus gobio)
    morski kokot dattilottero, rondine (Dactylopterus volitans)
    morski lipan muggine
    morski mandelj mandorla di mare (Philine aperta)
    morski mesec pesce luna, ortagorisco (Mola mola)
    morski pegazi pegasiformi (sing. -e) (Pegasiformes)
    morski slon elefante marino (Mirounga leonina)
    morski somi squaliformi (sing. -e) (Squaliformes)
    morski vrag manta, razza cornuta (Manta birostris)
    morski zajci ciclotteridi (sing. -e) (Cyclopteridae)
    morski zmaj pesce ragno (Trachinus draco)
    morski zvezdogled pesce prete, pesce lucerna (Uranoscopus scaber)
    morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)

    3. bot.
    morska čebulica scilla marittima (Scilla)
    bot. morska trava zostera (Zostera marina)
    morska ločika lattuga di mare, ulva (Ulva lactuca)
    morski loč quercia marina (Fucus vesciculosus)
  • nebó (-á) n

    1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
    nebo je jasno il cielo è sereno
    dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
    južno, polarno nebo cielo australe, polare
    strani neba punti cardinali

    2. rel. cielo, Paradiso:
    pekel in nebo Inferno e Paradiso

    3. baldacchino, cielo:
    nebo (baldahin)
    nad posteljo il cielo del letto

    4. anat. palato;
    mehko, trdo nebo palato molle, duro

    5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
    zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
    kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
    spati po nebom dormire allo stellato
    umreti pod tujim nebom morire all'estero
    pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
    nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo
  • ogenj1 [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
    bengalski ogenj bengalisches Feuer
    Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
    opozorilni ogenj das Notfeuer
    peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
    taborni ogenj Lagerfeuer
    umetelni ogenj Kunstfeuer
    bog ognja der Feuergott
    častilec ognja der Feueranbeter
    čaščenje ognja die Feueranbetung
    požiralec ognja der Feuerschlucker
    soj ognja der Feuerschein
    narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
    podtakniti ogenj Feuer legen
    netenje ognja das Feuerbohren
    figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
    kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
    osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
    med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
    na ogenj auf das Feuer
    nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
    prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
    proti ognju:
    zaščita proti ognju der Feuerschutz
    v ogenj:
    vreči v ogenj ins Feuer werfen
    dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
    v ognju:
    biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
    imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
    tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
    obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
    odporen proti ognju feuersicher
    odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
    pocinkan v ognju feuerverzinkt
    pocinkati v ognju feuerverzinken
    smrt v ognju der Feuertod
    umreti v ognju den Flammentod sterben
    zlatenje v ognju die Feuervergoldung
    zlatiti v ognju feuervergolden
    za ogenj:
    posoda za ogenj das Feuerbecken
    z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
    igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
    igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
    tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen
  • ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

    pri ógnju at the fire
    óg! vojska fire!
    z ógnjem in mečem with fire and sword
    bengalični ógenj Bengal lights pl
    med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
    v ógnju (v plamenih) ablaze
    pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
    božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
    odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
    križni ógenj vojska cross fire
    umetni ógenj (display of) fireworks pl
    varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
    nepretrgan ógenj vojska sustained fire
    uničevalen ógenj withering fire
    metalec ógnja vojska flamethrower
    osvetljen od ógnja firelit
    ustavitev ógnja vojska cessation of fire
    oboževalec ógnja fire worshipper
    bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
    biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
    biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
    kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
    opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
    dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
    imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
    vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
    óg slabo gori the fire is going out
    koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
    iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
    iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
    igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
    ógenj je izbruhnil a fire broke out
    kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
    naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
    biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
    odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
    podpihati ógenj to fan the flame
    ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
    izkresati ógenj to strike fire
    pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
    napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
    podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
    prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
    še naložiti na ógenj to replenish the fire
    kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
    ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
    ustaviti ógenj vojska to cease fire
    ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
    vzdrževati ógenj to keep the fire going
    vzeti pod ógenj vojska to fire at
    zajeziti ógenj to bank up the fire
    zavarovati proti ógnju to insure against fire
  • ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol

    bengalični ogenj feu de Bengale
    kovaški ogenj feu de forge
    kratkotrajni ogenj feu de paille
    signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
    stražni ogenj feu de bivouac
    taborni ogenj feu de camp
    umetni ogenj feu d'artifice
    ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
    ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
    ogenj greje le feu (ré)chauffe
    ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
    ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
    hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
    kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
    nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
    omejiti ogenj localiser le feu
    na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
    na malem ognju à feu lent
    peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
    podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
    pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
    vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
    zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
    varen pred ognjem à l'épreuve du feu
    (kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
    imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
    (vojaško povelje) ogenj! feu!
    artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
    koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
    protiletalski ogenj tir antiaérien
    ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
    bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
    vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
    prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
    grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
    z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
    (figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
    dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
    igrati se z ognjem jouer avec le feu
    imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
    poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
    med dvema ognjema entre deux feux
    govoriti z ognjem parler avec animation
    peklenski ogenj feu d'enfer
    v ognju biti être en feu
    biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
    iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
    priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
    podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
    kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
    podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu
  • ôgenj fuego m (tudi fig, voj)

    ogenj! ¡fuego!; (požar) incendio m; lumbre f; fig calor m, ardor m; (zagon) fogosidad f; brío m, ímpetu m
    Elmov (grški, koncentričen, križni, neprenehen, strojnični, taborni, zaporni) ogenj fuego de Santelmo (griego, convergente, cruzado, nutrido, de ametralladoras, de campo, de barrera)
    umetni ogenj fuegos m pl artificiales
    alarm za ogenj alarma f de incendio, toque m a fuego
    ustavitev ognja (voj) cesación f del fuego
    s pomočjo ognja, z ognjem a fuego
    na malem (močnem) ognju a fuego lento (vivo)
    z ognjem in mečem a sangre y fuego, a fuego y hierro
    biti ves v ognju za entusiasmarse por, arder de entusiasmo por
    biti pod ognjem (voj) ser batido por el fuego enemigo
    bruhati ogenj (o vulkanu, topu) vomitar fuego
    dati ogenj (kadilcu) dar lumbre
    dati alarm za ogenj tocar a fuego
    dati roko v ogenj za koga meter (ali poner) la(s) mano(s) en el fuego por alg
    gasiti ogenj z oljem (fig) apagar el fuego con aceite
    igrati se z ognjem jugar con fuego
    imeti dvoje železij v ognju (fig) mantener en reserva otra posibilidad; asegurarse por los dos lados; fam encender una vela a Dios y otra al diablo
    iti v ogenj za koga ser capaz de llegar hasta el infierno por alg
    iti po kostanj v ogenj za koga sacarle a alg las castañas del fuego
    napraviti (pogasiti) ogenj encender ali hacer (apagar) fuego
    odpreti (začeti) ogenj (voj) romper el fuego
    podrezati ogenj atizar el fuego (tudi fig)
    ponuditi ogenj (kadilcu) ofrecer lumbre
    prili(va)ti olja na ogenj echar leña al fuego
    priti med dva ognja ser cogido entre dos fuegos (tudi fig)
    priti v ogenj (fig) encenderse, inflamarse, enardecerse, entusiasmarse
    prositi za ogenj (o kadilcu) pedir lumbre
    sipati ogenj (iskre) echar lumbre
    ustaviti ogenj (voj) cesar el fuego
    vzeti pod ogenj, obsuti z ognjem disparar sobre
    zanetiti ogenj encender el fuego, (kot požigalec) pegar fuego a
    kjer je dim, je tudi ogenj (fig) donde fuego se hace, humo sale
  • péna (-e) f

    1. schiuma, spuma:
    brivska pena schiuma da barba

    2. (slina na ustih) schiuma, bava

    3. gastr. mousse franc.; spuma

    4. teh. schiuma (plastica)

    5.
    pena za gašenje schiuma per estintore
    pren. biti le pena essere irrilevante, insignificante
    pren. vse je dim in pena sono tutte inezie
    min. morska pena schiuma di mare, sepiolite
  • perspektíva perspective; (pogled v bodočnost) figurativno prospect, outlook; chance

    linearna perspektíva linear perspective
    mračne perspektíve pl dim perspectives pl
    žabja perspektíva (humoristično) worm's-eye view
    risanje v perspektívi drawing in perspective
    ptičja perspektíva bird's-eye view
    v (pravi) perspektívi in (true) perspective
    brez najmanjše perspektíve na uspeh without the slightest prospect of success
  • potegníti (-em) | potegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare, trarre:
    potegniti za vrv tirare la fune
    potegniti nož tirare fuori il coltello
    potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
    potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
    potegniti črto tirare, tracciare una linea
    potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
    potegniti dol, gor tirare giù, su
    pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
    šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
    potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
    potegniti nit sfilare, tirare il filo
    pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
    pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

    2.
    potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
    potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

    3.
    potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
    potegniti požirek vina fare un sorso

    4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
    ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

    5. pog. (speljati) portare; far passare:
    potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

    6. (začeti pihati) tirare:
    potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

    7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
    potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

    8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
    za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

    9. potegniti jo pog. andarsene:
    potegniti jo spat andarsene a letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
    pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
    potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
    pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
    pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
    pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
    pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

    B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

    2. pog. ritirarsi

    3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
    potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

    4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
    potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
    obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
    blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
    po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

    5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
    potegnil se je kvišku si tirò su
  • povleč|i [é] (-m) vleči

    1. ziehen (tudi brazdo, črto)

    2. sunkovito: reißen, s silo: zerren, (pocukati) zupfen (an)

    3. tehnika mitnehmen

    4. agronomija in vrtnarstvo (pobranati) abeggen

    5.
    povleči iz (steklenice) einen kräftigen Zug aus (der Flasche) tun
    povleči dim iz cigarete einen Zug/ein paar Züge an der Zigarette tun
    povleči pipo ein paar Züge aus der Pfeife rauchen

    6.
    povleči koga za nos (jemandem) einen Bären aufbinden, (jemanden) nasführen
    | ➞ → potegniti
  • povléči (-vléčem)

    A) perf.

    1. tirare:
    povleči za zvonec tirare il campanello
    povleči koga za lase tirare i capelli a qcn.
    povleči mreže tirare le reti
    povleči naprej, nazaj, ven tirare avanti, indietro, fuori
    povleči k sebi, na svojo stran tirare a se, dalla propria parte
    povleči nase (obleči) vestire, indossare, infilare, mettere

    2. (zajeti in spraviti vase)
    povleči dim tirare una boccata
    povleči požirek fare un sorso

    4. pren. attirare, attrarre, trascinare:
    povleči na kriva pota trascinare sulla cattiva strada

    5. pog. (odložiti) rimandare

    6. nareč. (pobranati) erpicare

    7. redko (zapihati) soffiare, tirare; pog. pren.
    povleči dreto russare, ronfare
    povleči koga za nos ingannare, fregare qcn.
    povleči koga za ušesa tirare le orecchie a qcn.

    B) povléči se (-vléčem se) perf. refl. pog. ritirarsi
  • prázen (-zna -o)

    A) adj.

    1. vuoto; vacante; deserto; bianco:
    prazen kozarec bicchiere vuoto
    prazen list foglio bianco
    praznih rok a mani vuote
    prazno mesto posto vacante

    2. vuoto; nudo; scarico:
    prazna dvorana sala vuota
    prazna stena parete nuda
    prazna puška fucile scarico

    3. pren. vano, fatuo, frivolo, effimero, falso:
    prazna slava gloria fatua, effimera
    prazno govorjenje discorsi vani, vacui

    4. vuoto, inespressivo, scialbo

    5. pren. senza gusto; insipido, senza sapore:
    sadje praznega okusa frutta senza sapore
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    njegove obljube so en sam prazen dim le sue promesse sono tutto fumo, sono promesse da marinaio
    varati, zavajati s praznimi obljubami vendere fumo
    žarg. igrati pred prazno dvorano fare forno
    trg. vrniti prazne steklenice restituire i vuoti
    prazne klatiti dire, raccontare ciance, frottole, balle
    prazno slamo mlatiti pestare l'acqua nel mortaio
    imeti prazno glavo avere una testa vuota
    prepirati se s kom za prazen nič litigare per un nonnulla
    piti na prazen želodec bere a stomaco vuoto
    imeti prazen žep esser al verde, senza un soldo
    ostati praznih rok rimanere a mani vuote
    fiz. prazen prostor vuoto
    avt. prazen tek marcia in folle, a vuoto
    mat. prazna množica insieme vuoto
    prazna glasovnica scheda bianca
    prazna grožnja bravata
    prazna marnja ciancia, diceria, vaniloquio
    pren. prazni upi specchietto per le allodole
    prazno govoričenje sproloquio
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta i piedi
    prazen sod ima močan glas le teste di legno fan sempre del chiasso
    kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje chi si loda s'imbroda

    B) prázni (-a -o) m, f, n
    tam je še nekaj praznega lì c'è ancora posto
    ta pa je prazna questa è però grossa
    prazne govoriti sballarle, spararle grosse
    gledati v prazno guardare fissamente, fissare il vuoto
    govoriti v prazno parlare ai muri
    izzveneti v prazno restare senza esito, essere vano
    ustreliti v prazno fare cilecca
  • próti

    A) adv. contro:
    biti proti essere contro, essere contrario
    govoriti proti parlare contro

    B) prep.

    1. (za izražanje cilja premikanja) verso, a:
    dim se dviga proti nebu il fumo si alza al, verso il cielo
    držati steklo proti svetlobi tenere il vetro contro la luce, controluce

    2. (za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju) contro:
    jadrati, pluti proti vetru veleggiare, navigare contro vento
    gladiti proti dlaki lisciare contro pelo

    3. (za izražanje bližine časovne meje) verso:
    priti proti večeru venire verso sera

    4. (za izražanje odpora) contro:
    bojevati se proti sovražniku lottare, combattere contro il nemico, col nemico
    pritožiti se proti odločbi fare ricorso contro il decreto

    5. (za izražanje česar delovanje je treba preprečiti, čemur se je treba izogibati) contro:
    cepiti proti davici vaccinare contro la difteria
    tablete proti glavobolu compresse contro il mal di testa; antinevralgici

    6. (za izražanje neujemanja z vodili) contro:
    storiti kaj proti pravilom fare qcs. contro le regole

    7. (za izražanje čustvenega razmerja) verso, nei confronti di:
    biti pozoren proti starejšim essere rispettoso nei confronti delle persone anziane

    8. (za izražanje sorazmerja) a:
    domače moštvo je zmagalo z dva proti ena (2: 1) la squadra locale ha vinto due a uno (2: 1)
    načrt v merilu 1:200 progetto su scala, in scala uno a duecento

    9. (v primeri z) a confronto con, rispetto a:
    moje težave so majhne proti tvojim i miei disturbi sono modesti rispetto ai tuoi

    10. (za izražanje okoliščin, pogojev za uresničitev česa) dietro:
    vrniti proti nagradi restituire dietro ricompensa
    proti plačilu, potrdilu contro pagamento, contro ricevuta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dvigniti roko proti komu alzare le mani su qcn., picchiare qcn.
    iti proti koncu stare per finire
    iti proti sedemdesetim, osemdesetim avvicinarsi alla settantina, all'ottantina
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. plavati proti toku nuotare, andare controcorrente
    pren. on je muha proti tebi rispetto a te è insignificante
    fot. fotografirati proti svetlobi fotografare controluce
    med. cepivo proti davici vaccino antidifterico
    med. preparat proti krčem antispastico
    farm. preparat proti glistam antielmintico
    farm. preparat proti kašlju tossifugo
    farm. preparat proti vročini antipiretico
    naprava proti kraji antifurto
    navt. proti krmi, proti kljunu a poppavia, a proravia
    proti nezgodam antinfortunistico
    agr. sredstvo proti rastlinskim zajedavcem anticrittogamico
    farm. sredstvo proti revmi antireumatico
    sredstvo proti rjavenju antiruggine
    farm. preparat proti steklini antirabbico
    proti svoji volji controvoglia, obtorto collo lat.
    sredstvo proti toči antigrandine, grandinifugo
    avt. sredstvo proti zmrzovanju anticongelante
  • púhniti

    púhniti tobakov dim to puff tobacco smoke
  • sajast pridevnik
    1. (ki vsebuje saje) ▸ kormos, korom
    sajast dim ▸ kormos füst
    sajasti delci ▸ koromrészecskék
    Za ogljikovodike je značilno nepopolno gorenje, zato gorijo s svetečim in sajastim plamenom. ▸ A szénhidrogénekre jellemző a tökéletlen égés, ezért fényes és kormos lánggal égnek.

    2. (umazan zaradi saj) ▸ kormos
    sajast dimnik ▸ kormos kémény
    sajast strop ▸ kormos plafon
    sajast obraz ▸ kormos arc
    Marsikdo se še prime za gumb, ko sreča dimnikarja; tistega ta pravega, sajastega. ▸ Sokan még megfogják a gombjukat, amikor kéményseprővel találkoznak; azzal a valódival, a kormossal.

    3. (o barvi) ▸ korom
    sajasta črnina ▸ koromfekete
    sajasta barva ▸ koromszín
    V sajasti in smolnato črni temi je našel grobo odejo in se z njo ovil, nato je previdno zaprl vrata in pogledal, če so oknice zaprte. ▸ A koromszínű, szurkos sötétben talált egy durva pokrócot, betakarózott vele, majd óvatosan becsukta az ajtót és megnézte, zárva vannak-e a zsaluk.
  • spomín memory; remembrance (of), recollection; reminiscence (of); mind; (spominek) souvenir, keepsake, (s sejma) fairing

    dober spomín retentive (ali tenacious) memory
    po spomínu by (ali from) memory
    v spomín na in memory of, in remembrance of
    v spomínu sedaj živečih within living memory
    spomenik njemu v spomín a monument to his memory
    spomína vreden memorable
    prijetni spomíni pleasant recollections pl
    spomíni na prvo svetovno vojno recollections of the Great War (ali the first World War)
    imeti dober spomín to have a good memory
    imeti slab spomín za (biti pozabljiv) to have a weak memory for
    imeti kaj v medlem spomínu to have a dim recollection of something
    imam še (vedno) v spomínu it is still within my recollection
    imeti kaj v spomínu to have something in remembrance, to bear (ali to have, to keep) something in mind
    obdržati v lepem spomínu koga to hold someone in fond remembrance
    obujati spomíne to recall memories
    objaviti svoje spomíne to publish one's reminiscences
    poklicati komu kaj v spomín to recall something to mind
    ohraniti v dobrem spomínu kaj to retain a good memory of something
    moj spomín sega le deset let nazaj my memory spans only the last ten years
    to mi je ušlo iz spomína it has escaped my memory
    če me spomín ne vara if my memory serves me (right)
    vtisniti komu kaj v spomín to stamp something on someone's mind
    vtisniti si v spomín to commit to memory
    živeti od spomínov to live on one's reminiscences