Franja

savo(u)r [séivə]

1. samostalnik
dober okus, slast, tek; priokus; draž; predjed, začetna jed; (redko) duh, vonj; dišek

a savo(u)r of impertinence malce nesramnosti
a book without savo(u)r nezanimiva knjiga
to be in good savo(u)r biti na dobrem glasu

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
imeti (pri)okus po; dišati (of po)
spominjati (na); použiti, pokusiti; začiniti, napraviti okusno; dati slutiti (kaj)
arhaično posvetiti se (čemu)

this remark savo(u)rs of jealousy ta opazka diši po ljubosumnosti

scent² [sent] prehodni glagol
(za)vohati (tudi figurativno)
zaduhati; priti na sled; prepojiti z dišavo (vonjem), nadišaviti

to scent game (treachery) zavohati divjačino (izdajstvo)
to scent a job zaslediti, najti službo
the rose scents the air vrtnica širi prijeten vonj v zraku
neprehodni glagol
dišati, imeti vonj (duh)
lov iti za sledjo

schmecken intransitiv Essen usw.: tekniti, dišati; imeti okus (nach po), bitter, gut, sauer usw.: biti (grenek, dober, kisel itd.); nach nichts schmecken biti brez okusa, biti plehek; transitiv okušati, pokušati, pokusiti; jemanden nicht schmecken können ne prenašati (koga); das schmeckt nach mehr tega bi kar še (in še) jedel

sentir* [sɑ̃tir] verbe transitif čutiti, občutiti; zazna(va)ti; opaziti; biti dovzeten (quelque chose za kaj); uvideti, spoznati; (po)duhati; dišati, imeti priokus (quelque chose po čem); verbe intransitif (neprijetno) dišati (de la bouche iz ust); smrdeti

se sentir čutiti se, počutiti se; čutiti v sebi
se faire sentir opaziti se, zbuditi pozornost
je ne peux le sentir ne morem ga trpeti
je ne sens rien pour lui nobenega (posebnega) čustva nimam do njega
sentir bon, mauvais dobro dišati, smrdeti
sentir le brûlé, le renfermé dišati po prismojenem, po zatohlem
qu'est-ce que ça sent? po čem diši?
cela ne sent pas bon, ça sent le roussi (figuré) položaj postaja neprijeten, sumljiv
ce poisson commence à sentir ta riba začenja dišati
il sent son paresseux d'une lieue len je, da smrdi miljo daleč
(familier) il sent le sapin ne bo več dolgo živel, je že z eno nogo v grobu
ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
se sentir de l'appétit dobiti, imeti (dober) tek
elle ne se sent pas la force de le punir nima (v sebi) moči, da bi ga kaznovala
faire sentir son autorité à quelqu'un dati komu čutiti svojo avtoriteto

sentire

A) v. tr. (pres. sēnto)

1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!

2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati

3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!

4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!

5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se

6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo

7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)

B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari

C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval

Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost

smell^*2 [smel] prehodni glagol & neprehodni glagol
(za)duhati, poduhati (at kaj)
zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po)
figurativno smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino)
figurativno dati slutiti
figurativno natančneje (p)ogledati

to smell of beer dišati po pivu
to smell one's oats figurativno zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)
to smell of a shop figurativno biti prevcč strokoven
to smell a rat figurativno zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnost
to smell a rose poduhati vrtnico
his dog smells njegov pes smrdi
his breath smells iz ust ima slab duh
his remark smells of envy njegova opazka diši po zavisti
roses smell sweet vrtnice lepo dišé
his writings smell of the lamp njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)
to smell about figurativno zavohati, odkriti
to smell about a plot odkriti zaroto

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.

suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)

taste² [téist] prehodni glagol
(p)okusiti, (p)okušati (jedi); preskusiti, preiskati; jesti majhne zalogaje; jesti, piti; (ob)čutiti, izkusiti, doživeti; poskušati; uživati; ohs (p)otipati
figurativno poskusiti
neprehodni glagol
imeti okus (of po)
figurativno dišati (of po)
po(s)kusiti, doživeti (of kaj)

to taste blood figurativno priti na okus
to taste of salt imeti okus po soli, po slanem
the milk tastes sour mleko ima kisel okus

tònjati -ām dial. dišati, zaudarjati

ùdarati -ām
I.
1. udarjati: lako maše, a udara teško
2. zabijati: udarati kolac u zemlju
3. postavljati: udarati pritke za pasulj
4. zadevati: udarati nogom u korijen
5. odmerjati: udarati poreze
6. zavijati: udarati desno od puta
7. polagati: udarati temelj
8. napadati: udarati na neprijatelja
9. suvati, brcati: udarati nogom o kamen
10. nastavljati: udarati slavinu
11. natikati: udarati na kolac
12. nabijati: udarati pendžeta na cipele templjati čevlje
13. kljuvati: udarati kljunom u koru
14. biti plat zvona
15. opozarjati: to udara u oči
16. zaudarjati, dišati, imeti duh, smrdeti: udarati na paljevinu; meso već udara; vino udara na bačvu
II. udarati se
1. udarjati se
2. trkati se: udarati se u grudi
3. suvati se, brcati se
4. spopadati se

vònjati -ām
1. vonjati, dišati: cvijeće prijatno vonja: u prostorijama vonja kavom; u crkvi vonja na tamjan, tamjanom; sav vonjaše duvanom; na trulež je vonjala tvrda gljiva; čudna smrada od njega kao da grobom vonja
2. duhati, vohati: vonjati ružu; ni luk jeo ni lukom vonjao biti popolnoma nedolžen

zàdajati -jēm imeti duh, dišati: zadaje meso divljinom

zàdisati -išēm
1. dišati, zaudarjati: zadiše na rakiju kao da se bačva prosula; meso zadiše
2. obdajati s prijetnim vonjem: zadiše ga blaga, smolasta borovina; lepi opisi nas zadišu svežinom čiste poezije

zapahívati -pàhujēm
1. dišati
2. puhati, pihati

па́хнути -ну недок., dišáti -ím nedov.

пахнуть dehteti, zaudarjati po čem, dišati;
от него пахнет водкой diši po žganju

brandeln dišati po prismojenem

fragrō -āre (denominativ iz nekega adj. *bhrāgro- dišeč) močno dišati, dehteti, vonjati: fragrantia mella V.; z abl. (po čem): Q., unguento S., Suet., sertis, Assyrio odore Cat., semper casiāque cinnamoque … fragras Mart.; z acc. (po čem): fr. amomum Sil., balsama, cinnama Ap., bonum odorem Ambr., suaviter unguentum Aug.; adj. pt. pr. v superl.: fragrantissimum unguentum Ap. zelo močno dišeče, zelo vonjavo, fragrantissimus spiritus M.; occ. = smrdeti, zoprn duh imeti, dehniti: fragrat acerbus odor Val. Fl., ne gravis hesterno fragres … vino Mart.

gaseln dišati/smrdeti po plinu