ді́ва -и ж., devíca -e ž.
babadjèvōjka ž (ijek.), babadèvōjka ž (ek.) stara devica
B.V. kratica fBeata Vergine Blažena devica Marija
djèvičiti se -īm se (ijek.), dèvičiti se -īm se (ek.) devičevati, vesti se kot dekle, kot devica
*houri [uri] féminin devica iz Mohamedovega raja; lepotica, krasotica
madōnna
A) f
1. relig. (la Vergine Maria) Mati božja, devica Marija
2. knjižno gospa
3. madona, lepotica:
viso da madonna angelski obraz
4. pren.
fa un freddo della madonna presneto mraz je
B) inter. madona:
madonna quant'è brutta! madona, kako je grda!
madonna mia! jojmene!
old maid [óuldméid] samostalnik
stara devica
old-maidish [óuldméidiš] pridevnik
ko stara devica, nergav, nemiren
signorina f gospodična; neporočeno dekle, stara devica
spinster [spínstə] samostalnik
starejša ženska; stara devica
britanska angleščina, pravno neporočena (samska) ženska
spinstress [spínstris] samostalnik
predica; stara devica
tabby [tǽbi]
1. samostalnik
moaré, spreminjasta tkanina
(= tabby cat) tigrasta, pisana mačka; mačka (samica)
pogovorno stara devica, klepetava ženska, klepetulja; vrsta apnene malte
2. pridevnik
progast, pisan; spreminjast, ki se preliva, lesketa, moariran
3. prehodni glagol
moarirati, dati tkanini spreminjast lesk
usìdjelica ž (ijek.), usèdelica ž (ek.) stara devica: ostati usidjelica
verginona f
1. poveč. od ➞ vergine
2. šalj. stara devica
Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)
1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.
2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.
virāgō -inis, f (vir) možato dekle, možata devica, junakinja, možača, možakinja: Stat. (o Paladi), Sen. tr. (o Diani), Lact. (o neki Amazonki), virago aliqua ancilla Pl. krepka, močna, Iuturna virago V., bello metuenda ali flava O. (o Paladi), illa virago viri Poeta ap. Ci.
virginor -ārī (virgō) po deviško vesti se, obnašati se kot devica: Tert.
virgo moški spol devištvo; devica v živalskem krogu
quitar el virgo razdevičiti
zitēlla, zitēlla f neporočeno dekle; šalj., slabš. stara devica
vecchia zitella slabš. zarjavela devica