neu nov; (modern) sodoben, neuer Stern Astronomie nova; Neue Welt Novi svet; das Neue Testament Nova zaveza; Neue Sachlichkeit Nova stvarnost; das Neue Jahr Novo leto; die Neue Linke Nova levica; die Neue Rechte Nova desnica; aufs neue/von neuem znova; Adverb nanovo
skrájen extrême, dernier, ultime
skrajni čas je il est grand temps, il n'y a pas de temps à perdre
skrajna meja extrême (ali dernière) limite
skrajni napor effort suprême
skrajna desnica (levica) (politika) l'extrême droite (gauche)
skrájen (-jna -o) adj.
1. estremo; ultimo; limite:
skrajna sila estrema necessità
skrajni rok za prijavo il limite ultimo per la denuncia, la scadenza termine per la denuncia
skrajen primer caso limite; caso estremo
2. spinto; fazioso, oltranzista, oltranzistico; estremista:
skrajne ideje idee spinte, estremiste
skrajni nazori idee, convizioni oltranziste
polit. skrajna desnica, levica ultradestra, ultrasinistra; estrema destra, estrema sinistra
3. (največji, najmanjši) massimo, minimo:
skrajni znesek importo massimo, minimo
4. (ki dosega najvišjo mogočo mero) estremo:
premagovati skrajne napore fare sforzi estremi, sovrumani
skrajna malomarnost estrema noncuranza
razviti sklep do skrajnih konsekvenc portare, sviluppare il discorso fino alle estreme conseguenze
skrajna meja limite estremo
v skrajni liniji in ultima analisi
v skrajnem primeru al limite
do skrajne meje pošten oltremodo onesto, onestissimo
skrajna oslabelost macilenza
skrajni levičar gauchiste
skrájni (prostorsko) extremo , (časovno) último ; fig extremo
skrajna meja el límite máximo
v skrajnem naporu en un supremo esfuerzo
skrajne važnosti de suma importancia
skrajna desnica (pol) la extrema derecha
védeti (vém) imperf.
1. conoscere, sapere:
vedeti novico, resnico sapere la novità, conoscere la verità
ljudje ne vedo več, kaj je jetika la gente non sa più cosa sia la tubercolosi
2. (z nedoločnikom) sapere:
ni vedela, kaj reči non sapeva cosa dire
3. pren. (navajati, vsebovati kak podatek) narrare, dire, volere:
ljudska pripoved ve, da je tam bilo nekdaj jezero la leggenda vuole che lì vi fosse un tempo un lago
4. kaj vem, kaj se ve, kdo ve (v adv. rabi za izražanje nedoločnosti, precejšnje množine, stopnje):
odšel je, kdo ve kam se ne andò chissà dove
knjige sem posodil kaj vem komu ho prestato i libri a non so chi
imajo kaj vem kaj vse hanno di tutto
iskal sem ga ne vem kje vse l'ho cercato per ogni dove
5. pren. (v adv. rabi v sedanjiku, v zvezi z 'da' pomeni gotovo) certo, certamente:
mi boš kmalu vrnil? Veš da bom mi restituirai presto? Ma certo
6. (v medmetni rabi v drugi osebi; izraža obračanje na ogovorjenega, opozorilo, poudarja trditev) sai, sa:
tiho, oče je bolan, veš zitto, papà sta male, sai
veste kaj vam povem, pojdite k vragu! sa cosa le dico? vada al diavolo!
nesramen si, veš sei proprio sfacciato, sai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
tako se je zgodilo, Bog že ve zakaj così è successo. Dio solo sa perché
bibl. naj ne ve levica, kaj dela desnica non sappia la sinistra quel che fa la destra
pren. to ve vsak otrok questo lo sanno già i bambini
pren. dežja še ne bo, če kaj vem non pioverà ancora per quel che so
imamo sadja, da ne vemo kam z njim di frutta ce n'è tanta che non sappiamo cosa farcene
dal mu je vedeti, da ga ne mara več videti gli fece capire che non voleva più vederlo
ne vem več za prosti čas non so più cosa sia un minuto di tempo libero
kaznuj ga, da bo vedel za drugič puniscilo severamente, così saprà se farlo un'altra volta
napil se je, da ni vedel zase era completamente ubriaco
vrag vedi, vrag si ga vedi, kdaj bo konec tega chissà quando (ciò) finisce
čas mineva, da sam ne veš kako il tempo passa inesorabile
ne veste, kako sem vesel! quanto sono contento!
pren. ne ve ne kod ne kam non sa che pesci pigliare
ta človek ve, kaj hoče è uno che sa ciò che vuole
pren. vem, kje ga čevelj žuli conosco le sue debolezze
pren. ne ve, kje se ga glava drži non sa dove battere la testa
obljubil si mi. Ne da bi vedel me l'avevi promesso. No, che io sappia
ali misliš tudi ti oditi? Veš da ne (izraža zavrnitev) te ne vai anche tu? No, ma no
pren. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača una gestione, a dir poco, caotica
stori, kot veš in znaš fa' come meglio credi
drži se, kot bi bil ne vem kdo ma chi si crede di essere?!
PREGOVORI:
več glav več ve uno solo non può saper tutto
δεξιός 3 [Et. iz dek'si-, lat. dexter, slov. desen] 1. desni, na desni roki, strani, na desnem krilu (vojske); ὅπλα NT napadno orožje; τὸ δεξιὸν (κέρας) desno krilo, ἐπὶ δεξιά na desno, δεξιόφιν na desni, ἐκ δεξιῶν na desni NT; ὑπὲρ δεξιῶν na desno nad seboj. – ἡ δεξιά (sc. χείρ) desnica; dogovor (pri katerem si stranki sežeta v roke), obljuba, pogodba; ἐκ δεξιᾶς z desne strani, ἐν δεξιᾷ na desni strani; δεξιὰν διδόναι dati roko (desnico) na kaj; δεξιὰν δοῦναι καὶ λαβεῖν dati in sprejeti obljubo (besedo), zavezati se. 2. srečen, ugoden (o ptičjem letu). 3. vešč, sposoben, spreten, moder.
δεξιτερός 3 ep. poet. desen, na desni strani; ἡ δεξιτερά(sc. χείρ) desnica; δεξιτερῆφι na desni strani.
правый
1. desen; (pren.) desničarski, nazadnjaški;
правая рука desnica;
2. pravičen;
правое дело pravična stvar;
признать правым spoznati za nedolžnega;
вы правы imate prav
правящий класс vladajoči razred;
правая партия vladajoča stranka