Franja

ljúdski du peuple, populaire, national

ljudski delegat délégué moški spol du peuple
ljudska demokracija démocratie ženski spol populaire; plébiscite moški spol, référendum moški spol
ljudska kuhinja soupe ženski spol populaire
ljudska lastnina propriété ženski spol nationale
ljudska milica milice ženski spol (ali police ženski spol) populaire
ljudska oblast pouvoir moški spol du peuple
ljudski odbor comité moški spol populaire
ljudska republika république ženski spol populaire
ljudska stranka parti moški spol populaire
ljudska. šola école ženski spol primaire
ljudsko štetje recensement moški spol de la population
ljudski tribun tribun moški spol du peuple
ljudska nmetnost art moški spol populaire (ali folklorique)
ljudsko zborovanje réunion ženski spol populaire, meeting moški spol

ljúdski popular; nacional

ljudski delegat delegado m del pueblo
ljudska demokracija democracia f popular
ljudsko gibanje movimiento m popular
ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
ljudska fronta (pol) Frente m Popular
ljudska izdaja edición f popular
ljudska knjižnica biblioteca f popular
ljudski komisar comisario m del pueblo
ljudski koncert concierto m popular
ljudska kuhinja (v Španiji) comedor m de Auxilio Social
ljudska lastnina propiedad f nacional
ljudska milica Policía f Popular
ljudska oblast poder m popular
ljudski praznik fiesta f nacional
ljudska republika república f popular
ljudsko sodišče tribunal m popular
ljudska stranka (pol) partido m popular
ljudska šola escuela f (de enseñanza) primaria
ljudski tribun tribuno m (del pueblo)
ljudska umetnost arte m popular
ljudsko štetje censo m de la población
ljudska univerza centro m de extensión universitaria
ljudsko veselje festejos m pl populares
ljudski vodja líder m popular
ljudsko zborovanje reunión f popular; mítin m, manifestación f popular

neposréden (-dna -o) adj.

1. diretto:
neposreden stik, vpliv contatto, influsso diretto
neposreden radijski prenos (trasmissione radiofonica) diretta

2. immediato; spontaneo:
neposredna bližina vicinanza immediata, contiguità
v neposredni prihodnosti nell'immediato futuro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biol. neposredna delitev amitosi
polit. neposredna demokracija democrazia diretta
ekon. neposredna menjava baratto, scambio diretto
šol. neposredna metoda metodo diretto
neposredna volilna pravica diritto di voto diretto
pošta neposredna zveza linea diretta
polit. neposredne volitve elezioni dirette
ekon. neposredni davek imposta diretta
lingv. neposredni predmet oggetto diretto
mat. neposredni dokaz dimostrazione diretta
neposredni obdelovalec coltivatore diretto
ekon. neposredni proizvajalec produttore diretto

plebiscitar|en (-na, -no) plebiszitär
plebiscitarna demokracija plebiszitäre Demokratie
plebiscitarna diktatura plebiszitäre Diktatur

plebiszitär plebiscitaren; plebiszitäre Demokratie plebiscitarna demokracija; plebiszitär e Diktatur plebiscitarna diktatura

populaire [pɔpülɛr] adjectif ljudski; popularen, priljubljen; masculin, vieilli ljudstvo; féminin cenen prostor (na hipodromih, stadionih ipd.)

chanson féminin, démocratie féminin, front masculin, gouvernement masculin, insurrection féminin, république féminin, art masculin populaire ljudska pesem, demokracija, fronta, vlada, vstaja, republika, umetnost
bal masculin populaire ljudsko rajanje
soupe féminin populaire brezplačna juha za reveže
traditions féminin pluriel populaires ljudske tradicije
se rendre populaire postati priljubljen med ljudstvom

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

populus¹ -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

I.

1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —

II. v Rimu

1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —

III. meton.

1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —

IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.

potentia¹ -ae, f (potēns)

1.
a) moč: solis V., morbi, formae O.; occ. vidna moč, vid: Cels.
b) metaf. moč = delovanje, dejavnost, tvornost, dejstvenost, učinkovanje, učinkovitost: herbarum O., aquarum Plin.

2.
a) duševna moč, duševna zmožnost (zmogljivost), potenciál: vir supra humanam potentiam magnitudine animi praeditus Iust.
b) politična moč v državi, oblast, mogočnost α) vpliv, veljava, položaj, ugled, dobro ime, sloves: C., S. idr., non modo dominatum, sed ne potentiam quidem ferre Ci., in magnā potentiā esse Ci., nimiam civium suorum potentiam extimescere N., nulla potentia longa O.; v pl.: opum nimiarum potentiae Ci., opes, potentiae, honores Lact. β) vladarstvo, (nad)oblast, premoč, (nad)vlada, vrhovnost: rerum O., Ci. nadoblast, populi (= gr. δημοκρατία) N. ljudovlada, narodovlada, vladavina ljudstva = demokratija, demokracija, republika, singularis N. samovlada, samodrštvo, monarhija, absolutizem, victoris Ci. premoč.

predstavnišk|i (-a, -o) repräsentativ (demokracija repräsentative Demokratie)
predstavniški dom das Repräsentantenhaus
predstavniški sistem das Repräsentativsystem
predstavniško telo die Volksvertretung

repräsentativ reprezentativen; Platz: viden; repräsentative Demokratie predstavniška demokracija

sociálen social

sociálni demokrat social democrat
sociálna demokracija social democracy
sociálni delavec (social) welfare worker
sociálna bremena social (security) expenditure, social costs pl
sociálno ogrožen otrok a socially handicapped child
sociálno okolje social environment
sociálne ustanove social institutions pl
sociálna zakonodaja social legislation
sociálna varnost social security
sociálna politika social policy
sociálni problem social problem
sociálne razmere social conditions pl
sociálne dajatve social charges pl (ali contributions pl)
sociálna reforma social reform
sociálno skrbstvo social welfare, welfare work
sociálno zavarovanje social (VB national) insurance
prispevek za sociálno zavarovanje social (VB national) insurance contribution
zakon o sociálnem zavarovanju VB National Insurance Act, ZDA Social Security Act
sociálna struktura social composition

sociálen (-lna -o) adj.

1. sociale, della società:
socialne plasti, skupine strati, gruppi sociali
človek, socialno bitje l'uomo, essere sociale
socialni vzpon, propad ascesa, declino sociale
socialna nasprotja contrasti sociali

2. (nanašajoč se na dejavnost za urejanje gmotnih, življenjskih razmer) sociale:
socialna delavka assistente sociale
socialno varstvo tutela sociale
socialno zavarovanje assicurazione sociale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
polit. socialna demokracija socialdemocrazia
lit. socialna drama, poezija dramma, poesia sociale
psih. socialna psihologija psicosociologia
soc. socialni darvinizem darwinismo sociale
lit., um. socialni realizem realismo socialista

socialn|i (-a, -o) Sozial- (nauk die Soziallehre, prispevek der Sozialbeitrag, die Sozialabgabe, antropologija die Sozialanthropologie, demokracija die Sozialdemokratie, ekonomija die Sozialwirtschaft, etika die Sozialethik, filozofija Sozialphilosophie, gradnja der Sozialbau, medicina die Sozialmedizin, nauk die Soziallehre, pedagogika Sozialpädagogik, politika Sozialpolitik, psihologija die Sozialpsychologie, zakonodaja die Sozialgesetzgebung, zgodovina die Sozialgeschichte, bremena Soziallasten množina, ravnanje Sozialhandlungen množina)
socialna stanovanjska gradnja sozialer Wohnungsbau, der Volkswohnbau
socialno liberalen sozialliberal
socialno pedagoški sozialpädagogisch
socialno političen sozialpolitisch
socialno tržno gospodarstvo soziale Marktwirtschaft
socialno vprašanje soziale Frage
socialno zavarovanje die Sozialversicherung
zavod za socialno zavarovanje Sozialversicherungsanstalt

sostituire

A) v. tr. (pres. sostituisco)

1. zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

2. kem. substituirati, zamenjati; nadomestiti, nadomeščati

B) ➞ sostituirsi v. rifl. (pres. mi sostituisco) zamenjati, priti na mesto drugega:
la democrazia si è sostituita alla dittatura demokracija je zamenjala diktaturo

svet⁵ [è] moški spol (-a …) (sovjet) der Rat
demokracija svetov die Rätedemokratie
republika svetov die Räterepublik
sistem svetov das Rätesystem

zarésen (-sna -o) adj.

1. (resničen) vero, reale:
pravljični in zaresni svet il mondo delle favole e quello reale

2. vero, autentico:
potrebujem zaresne škarje, ne igračo ho bisogno di un paio di forbici vere, non di un giocattolo

3. vero, autentico, genuino:
zaresna demokracija una democrazia vera, autentica

4. vero, concreto:
zaresne posledice česa i concreti effetti di qcs.

5. pren. serio:
to so zaresne stvari sono cose serie