Franja

agregáten (-tna -o) adj.

1. fiz., kem. di aggregazione:
agregatno stanje stato di aggregazione

2. teh. del gruppo

agromelioracíjski (-a -o) adj. agr. di della bonifica; di, del miglioramento del terreno

ajarquía ženski spol vzhodni del mesta ali vasi

ájdov (-a -o) adj. di, del grano saraceno:
gastr. ajdov kruh pane di grano saraceno
ajdovi žganci polenta di grano saraceno

ȁjnlēger m (n. Einleger) nizko pog.
1. tisk. vlagalec: ajnleger umeće papir u mašinu
2. del tiskarskega stroja, kjer se vlaga papir
3. delavec, ki polaga hlode pod žago

aktuálen actual; de actualidad ; (problem) actual, del día

skrajno aktualen de palpitante actualidad

akvizitêrski (-a -o) adj. trg. di, del produttore

aliquantus 3 (alis in quantus; gl. alis) „nekako velik“, precejšen, znaten, precej mnog, precej velik; redko kot adj., pri star. piscih le v sg.: timor aliquantus, sed spes amplior S., Romani signorum et armorum aliquanto numero... potiti S., aliquantum iter, maris spatium L., aliquanta pecunia Ap.; v pozni lat. v pl. = aliquot precej mnogi: aliquanta oppida Eutr., aliquanti dies Pall., aliquanti militares Aur., aliquanti indigni Tert.; tudi subst. masc.: aliquanti precej mnogi: Aur., P. Veg. Večinoma kot subst. aliquantum -ī, n precejšen del (kos), precejšnja razdalja, nemalo, precej, znatno: in re aliquantum, in gubernatoris inscitia nihil est Ci., ex eo, quod potest, aliquantum remittet Ci., quosdam ex debito aliquantum, quosdam aliquid, quosdam nihil reposuisse Plin. Pogosto z gen.: aliquantum nummorum et auri Ci., aliquantum aeris alieni, operae, suspicionis Ci., agri Ci., L., noctis Ci. ep., O., itineris C., armorum et equorum S., aquae, pecuniae, spatii, trepidationis, temporis, famae et auctoritatis L., lineae vestis intervalli Cu.; tudi s predlogi: dextra pars (maceriae) labe terrae in aliquantum altitudinis diruta est L. ali: iam in aliquantum (po drugih le: aliquantum) altitudinis opus creverat Cu. do precejšnje višine. Od tod adv.

1. acc. neutr. aliquantum precej, dokaj, nemalo, nekoliko; pri glagolih: huc concede al. Pl., al. commotus esse dicitur Ci., qui processit al. ad virtutis aditum Ci. ki se je kreposti dokaj približal, numero al. praestabant L., al. retardati sunt Boeotii N.; pri adj., poseb. pri komp.: Front., Credo timida es. Aliquantum, soror Pl. nemalo, praeda al. maior, forma al. amplior L.

2. abl. neutr. (mensurae) aliquantō (za) precej, (za) mnogo, (za) nekoliko: epulamur... intra legem et quidem al. Ci. nemalo; večinoma pri komp.: al. superiora loca, minor al. numerus, maius al. certamen L., Atheniensium res gestae al. minores quam famā feruntur S., remissior al. eius fuit aestimatio quam annona Ci., carinae al. planiores C., al. crudelior N.; pri besedah komparativnega pomena: al. ante proficiscitur, quam opus effectum est Ci., al. post meum discessum ex provincia venit Ci., al. post Ci., post al., postea al. Ci., al. supra Q.

aliquota f

1. alikvotni del

2. davčna osnova

Altstadt, die, staro mesto, stari del mesta

amont [amɔ̃] masculin del vodnega toka ali železniške proge med določeno točko in izvirom ali izhodiščem

en amont du pont nad mostom
Radovljica est en amont de Kranj sur la Save Radovljica leži nad Kranjem
en allant vers l'amont idoč proti izviru (reke)
allez pêcher plus en amont pojdite lovit ribe bolj proti izviru, proti toku, navzgor

Ámorjev (-a -o) adj. mitol., um. di, del dio Amore; di, dell'amorino:
pren. Amorjeva puščica il dardo di Amore, l'innamoramento

ampulla [æmpúlə] samostalnik
ampula (rimska posoda)
biologija razširjeni del votlega organa

amputer [ɑ̃püte] verbe transitif, médecine amputirati, odrezati ud ali bolni del telesa; figuré okrniti, skrajšati, pristriči, zmanjšati (kredit)

amputer la jambe à quelqu'un komu nogo odrezati
on l'a amputé d'un bras odrezali so mu roko
la pièce a été amputée de plusieurs scènes igro so skrajšali za več prizorov
amputer le budget okrniti, zmanjšati proračun
amputer le texte skrajšati, okrniti tekst

androcēo m

1. bot. andrecej

2. hist. moški del hiše (v stari Grčiji)

angipōrto m

1. ozka ulica, slepa ulica

2. najbolj zavarovani del luke

anima f

1. duša, duh:
l'anima e il corpo duša in telo
l'anima di un'impresa pren. duša nekega podviga
anima nera pren. brezvestnež
non avere anima biti brezdušen
cura di anime dušno pastirstvo
darsi anima e corpo a qcs., a qcn. posvetiti se z dušo in telesom čemu, komu
essere l'anima gemella di qcn. pren. biti sorodna duša z nekom
rendere l'anima a Dio izdihniti dušo
rompere l'anima a qcn. pog. gnjaviti koga
tiene, regge l'anima coi denti komaj se še drži pri življenju
toccare l'anima pren. ganiti, seči v dušo
vendere l'anima al diavolo prodati dušo hudiču
all'anima! primojduš!
volere un ben dell'anima a qcn., amare qcn. con tutta l'anima ljubiti koga z vsem srcem
giurare sull'anima di qcn. slovesno priseči

2. duša, oseba, človek:
un paese di poche anime vas z nekaj dušami
non c'è anima viva ni žive duše
un'anima dannata zlobnež, hudobnež
un'anima in pena nemiren, begajoč človek
la buon'anima pokojnik, pokojnica

3. duša, osrednji (notranji) del:
l'anima di una fune metallica duša, stržen kovinskega kabla

Annoncenteil, der, oglasni del

ansámbelski (-a -o) adj. di, del complesso

anthology [ænɵɔ́lədži] samostalnik
antologija, izbor literarnih del, cvetnik