Franja

Regenwurm, der, Tierkunde deževnik

tomfool [tɔ́mfú:l]

1. samostalnik
bedak, norec; šaljivec, burkež; (ptič) deževnik

2. pridevnik
bedast, nor, aboten; smešen

3. neprehodni glagol
počenjati norčije, budalosti
prehodni glagol
pogovorno za norca (koga) imeti

Tom Fool (redko) norec (poosebljena neumnost)

дощови́к² -а́ ч., dežévnik -a m., prášnica |goba| -e ž.

зуёк m deževnik (ptič)

ascarida -ae, f (izpos. ἀσκαρίς) navadni deževnik, glista (fr. ascaride): Cael., Isid.

blàtarić m zool. komatni deževnik

Flußregenpfeifer, Flussregenpfeifer, der, Tierkunde mali deževnik

fratino m zool. beločeli deževnik (Charadrius alexandrinus)

Halsbandregenpfeifer, der, Tierkunde komatni deževnik

Sandregenpfeifer, der, Tierkunde komatni deževnik

Seeregenpfeifer, der, Tierkunde beločeli deževnik

Tauwurm, der, Tierkunde navadni deževnik

worm¹ [wə:m] samostalnik
zoologija črv, črv deževnik, glista
tehnično orodje spiralne oblike, vzvoj na vijaku, cevasta naprava za kondenziranje, za hlajenje, kita (vez) pod pasjim jezikom
figurativno podel, potuhnjen človek (kreatura)
figurativno notranja muka, trpljenje, glodajoča žalost, skrb
množina, medicina gliste, glistavost

worm of conscience grizenje vesti; pekoča vest
book-worm knjižni molj (hrošček ali oseba)
earth worm deževnik
glow worm kresnica
silk worm sviloprejka
tapeworm trakulja
food for worms hrana za črve, mrlič, mrtvec
I am a worm today slabo se počutim danes
a worm will turn figurativno še taka potrpežljivost ima svoje meje

beločel|i [ê] (-a, -o)
živalstvo, zoologija beločel deževnik der Seeregenpfeifer
beločela gos die Bläßgans

caliandrum (caliendrum) -ī, n (iz gr. χαράδριος ptič deževnik, morda tudi čopasti škrjanec; že v gr. popačeno v χαλάδριος, χαράνδριος, χαλάνδριος) visoka pričeska iz tujih las, sestavljena iz več kodrov ali kit, visoka lasulja, kakršne so nosile rim. žene: Varr. ap. Porph., Tert., altum Saganae caliendrum H. — Soobl. caliandrium -iī, n: Arn.

corriēre m

1. poštni sel; kurir

2. pošta:
a volta di corriere z obratno pošto; takoj

3. list; časopis:
corriere della sera večerni list, večernik

4. zool.
corriere piccolo mali deževnik (Charadius dubius)
corriere grosso komatni deževnik (Charadius hiaticula)

glísta ž
1. zool. glista: dječja, životinjska, jamska; kišna glista deževnik
2. slabš. lizun, zoprna glista
3. izvoditi bijesne -e izmotavati se

glista samostalnik
1. (parazitski črv) ▸ féregVaš pes ima gliste in ga peljite k veterinarju. ▸ A kutyája férges, vigye el állatorvoshoz.
Surovo korenje prežene črevesne gliste in učinkuje zoper bruhanje. ▸ A nyers sárgarépa kiűzi a bélférgeket és hányás ellen is hatékony.
Povezane iztočnice: človeška glista, navadna človeška glista, glista lasnica, rudarska glista

2. neformalno (deževnik) ▸ giliszta, földigiliszta
Otrok se igra na jasi, vleče gliste iz zemlje. ▸ A gyermek a tisztáson játszik, gilisztákat húzogat ki a földből.

3. neformalno, izraža negativen odnos (o človeku) ▸ féreg
Presneta glista! Pa tak prijatelj! ▸ Rohadt féreg! Méghogy barát!
Ko ga je velikan zagledal, je zagrmel: "Kaj si pa ti prišel, glista mestna!" ▸ Amikor az óriás észrevette, rádörgött: „Hát te meg mit keresel itt, te városi féreg?”

glistina samostalnik
(iztrebek deževnika) ▸ földigiliszta-ürülék
Deževnik v svoje rove zvleče odmrlo listje in se z njim tudi prehranjuje, na površje pa odlaga svoje iztrebke, ki jim pravimo glistine. ▸ A földigiliszták az elhalt leveleket a járataikba húzzák, azokkal is táplálkoznak, és az ürüléküket, az úgynevezett földigiliszta-ürüléket a felszínen rakják le.

imbri-citor -ōris, m (ab imbri ciendo) dež vzbujajoč, dežjenosen, deževen: spiritus austri i. Enn.; kot subst. „Déževnik“, Jupitrov vzdevek: Ap.; kot Apolonov vzdevek: Macr.