Franja

tantôt [tɑ̃to] adverbe, familier danes popoldne; kmalu, v kratkem; takoj; pravkar; masculin popoldan

tantôt ... tantôt sedaj ... sedaj
à tantôt! na svidenje kmalu!

to date [tədéit] prislov
ameriško do danes, doslej

tonight, to-night [tənáit]

1. prislov
drevi, nocoj, danes zvečer

2. samostalnik
ta (današnja) noč, današnji večer

tonight's nocojšnji; drevišnji

up to date [ʌ́ptudéit] prislov
(vse) do danes, do najnovejšega časa

up-to-date [ʌ́ptudéit] pridevnik
segajoč do danes, do sedanjosti; moderen, sodoben, najnovejši; ki se drži zadnje mode; ki je na tekočem, pozna najnovejši razvoj; aktualen

večèras prisl. drevi, danes zvečer: javio je da će večeras doći

поднесь (zast.) do danes

a prep. ( pred samoglasnikom; ad, s členom; al, allo, alla, ai, agli, alle)

1. (izraža dajalnik)
oggi a me, domani a te danes meni, jutri tebi
affidare alle cure di qcn. zaupati komu v oskrbo

2. (smer)
andare a Milano, alla stazione, a casa iti v Milano, na postajo, domov
venire a un accordo pren. sporazumeti se
avviamento alla filosofia uvod v filozofijo
condannare a morte obsoditi na smrt
alla malora! k vragu!

3. (namen, korist)
destinato a grandi imprese rojen za velika dejanja
utile alla salute zdravju koristen
attitudine alla musica nadarjenost za glasbo
idoneo al servizio militare sposoben za vojaško službo

4. (stanje in oddaljenost)
abita alla periferia stanuje v predmestju
a tavola pri mizi
a destra desno
a dieci chilometri da Roma deset kilometrov od Rima

5. (čas)
a che ora? ob kateri uri?
alle tre ob treh
a Natale o Božiču
a vita dosmrtno
ventimila lire al giorno dvajset tisoč lir na dan
oggi a otto danes teden

6. (način)
a piedi peš
ad alta voce glasno
a credito na kredit

7. (sredstvo)
a mano ročno
a vela na jadra

8. (cena, mera)
a quanto? po čem?
a mille lire po tisoč lir
all'ingrosso na debelo
al minuto na drobno

9. (distributivnost)
a due a due po dva in dva
a poco a poco po malem

10. (omejitev)
all'aspetto po videzu (sodeč)
alla parlata si direbbe straniero po govoru bi rekli, da je tujec
a nostro avviso po našem
cosa difficile a dire nekaj, kar je težko povedati

11. (v številnih predložnih in prislovnih frazah)
a causa di zaradi
alla carlona površno
a bizzeffe obilo

abend, Abend zvečer (heute [abend] Abend, gestern [abend] Abend - danes zvečer, včeraj zvečer)

adelante naprej, spredaj; potem

en adelante naprej, dalje; v naprej; v prihodnje, odslej
de aquí (en) adelante, de hoy en adelante od zdaj naprej, od danes naprej, odslej
ir adelante naprej priti, napredovati
echar adelante, ir adelante naprej iti, nadaljevati
hacerse adelante naprej stopiti
llevar adelante pospeševati; doseči
¡adelante! naprej! vstopite!

affamato

A) agg.

1. lačen, sestradan:
oggi sono proprio affamato danes sem prav zares lačen

2. pren. lačen, lakomen, pohlepen:
affamato di onori lačen časti, častihlepen

B) m

1. sestradanec, revež

2. pren. bednik:
non voglio trattare con quell'affamato nočem imeti opravka s tistim bednikom

Amazonka samostalnik
1. (južnoameriška reka) ▸ Amazonas [dél-amerikai folyó]
2. ponavadi v množini, v mitologiji (bojevnica) ▸ amazonBojevita Amazonka je izhajala iz grške mitologije. ▸ A harcias amazon a görög mitológiából származott.
Boginja Hera se je bila preoblekla v eno izmed Amazonk, da bi lahko oprezala za Heraklejem. ▸ Héra istennő egy amazon ruháját öltötte magára, hogy leskelődhessen Héraklész után.

3. (o mentalni ali fizični lastnosti) ▸ amazon
Ženske so rade lepe, v nasprotnem primeru so Amazonke, možače, ki želijo biti podobne moškim. ▸ A nők szépek szeretnek lenni, ellenkező esetben amazonok, akik a férfiakra akarnak hasonlítani.
Danes označujemo za Amazonke ženske, ki so se enostransko poistovetile z arhetipom bojevnice. ▸ Ma azokat a nőket nevezzük amazonoknak, akik egyoldalúan azonosultak a harcos nők archetípusával.

anche cong.

1. tudi:
anche oggi non potrò venire tudi danes ne bom mogel priti

2. (v odgovorih služi kot podkrepitev)
Tu vieni? - Sì - E tua madre? - Anche Boš prišel? - Da - Pa tvoja mati? - Tudi

3. (podkrepi idejo možnosti)
avresti potuto anche star zitto lahko bi tudi molčal

4. celo:
l'hai trattato anche troppo bene z njim si ravnal celo predobro
c'è da considerare anche questo fatto treba je upoštevati tudi to dejstvo

5. četudi, čeprav:
anche dicendoglielo non lo crederà četudi bi mu povedal, ne bo verjel
anche a volerlo aiutare, non si può fare molto per lui tudi če bi mu hotel pomagati, zanj ni mogoče veliko storiti
anche se čeprav
anche se volesse non potrebbe farcela čeprav bi hotel, mu ne bi moglo uspeti
quand'anche recimo tudi, da

angleško prislov
1. (o jeziku) ▸ angolulTekoče govori francosko in angleško, zna tudi špansko. ▸ Folyékonyan beszél franciául és angolul, valamint tud spanyolul is.
Pri nas so angleško govoreči filmi sinhronizirani. ▸ Az angol nyelvű filmeket nálunk szinkronizálják.
Pri zajtrku je za sosednjo mizo sedela angleško govoreča družina. ▸ A reggelinél egy angolul beszélő család ült a szomszédos asztalnál.
Ko sem prispel v Združene države Amerike, nisem znal niti besede angleško. ▸ Amikor megérkeztem az Egyesült Államokba, egy szót sem tudtam angolul.
Vodič je po angleško znal povedati bolj malo. ▸ Az idegenvezető vajmi keveset tudott angolul.
Takrat niti tega nisem vedela, kako se po angleško reče hvala, saj sem se v šoli učila nemško. ▸ Akkoriban még azt sem tudtam, hogyan kell köszönetet mondani angolul, mivel az iskolában németül tanultam.
Bush po angleško pomeni grmovje. ▸ A bush angolul bozótot jelent.

2. (o načinu ali stilu) ▸ angolosan, angol módraNato je sledila promocija – tipično po angleško. ▸ Aztán jött az előléptetés – tipikusan angol módra.
"Čisto po angleško sklepate, razumsko," je odvrnila princesa. ▸ „Teljesen angolosan, észszerűen következtet” – válaszolta a hercegnő.
"Danes je bil Fernando boljši od mene," je po angleško poraz sprejel Škot. ▸ „Fernando ma jobb volt nálam” – fogadta angolosan a vereségét a skót.

3. kulinarika (o pečenju mesa) ▸ angolosanGoveje steake solimo, popramo in jih po angleško spečemo na maščobi. ▸ A marhasteaket sózzuk, borsozzuk és zsíron angolosan megsütjük.
Rostbif bo dober, če bo pečen po angleško, torej tako, da bo rožnate barve. ▸ A rostbeef akkor lesz jó, ha angol módra készítjük, azaz rózsaszínűre sütjük.

après-midi [-midi] masculin, (féminin), invariable popoldan

cet après-midi danes popoldan
dans l'après-midi popoldne, v teku popoldneva

aquí tu, tukaj; semkaj; sedaj; tedaj

de aquí odslej
aquí mismo ravno tu; takoj
de aquí a un poco kmalu
de aquí a ocho días čez teden dni, danes teden
de aquí para allí tu pa tam
hasta aquí do tu; doslej
aquí para entre los dos med nama povedano
¡aquí! pozor!
¡aquí de Dios! bog mi pomagaj!
¡he aquí! ¡ve aquí! ¡ved aquí! glej no!

aristokrat samostalnik
1. (oseba visokega rodu) ▸ arisztokrataV Egiptu so aristokrati potrebovali delavce in hišno pravilo je bilo, da so za to najprimernejše belke. ▸ Egyiptomban az arisztokratáknak munkaerőre volt szükségük, és a közvélekedés úgy tartotta, hogy erre a fehér nők a legalkalmasabbak.

2. (kultiviran človek) ▸ arisztokrataIntelektualci so takrat vzpostavili delitev na aristokrate duha, kamor so seveda prištevali tudi sebe, in navadne ljudi. ▸ kontrastivno zanimivo Az értelmiségiek ekkor vezették be a szellemi arisztokrácia fogalmát, amely alá magukat és az egyszerű embereket sorolták.
Snob se bo vedno razkazoval z materialnimi dobrinami, pravi aristokrat pa se bo postavljal z duhovno kulturo. ▸ A sznobok mindig is a materiális javakkal fognak hivalkodni, míg az igazi arisztokrata a szellemi kultúrával tűnik ki.
Slovenci imamo danes materialne mogočnike, nimamo pa duhovnih aristokratov, kot sta bila Aškerc in Cankar. ▸ Nekünk, szlovéneknek manapság csak mágnásaink vannak, de nem rendelkezünk szellemi arisztokratákkal, mint amilyen Aškerc és Cankar voltak.

3. (izstopajoča oseba ali stvar) ▸ arisztokrata
Gostilna pripravlja pravega aristokrata med burgerji. ▸ A vendéglő a burgerek igazi arisztokrata változatát készíti.

Ăsia¹ -ae, f (Ἀσία) Azija,

1. znani del sveta: Varr., S., V., O. idr., pozneje Asia Maior Iust. Velika Azija (naspr. Asia Minor Mala Azija); ex Asia in Europam exercitu traiecto N., et in Europa et in Asia Cu.

2. rim. pokrajina Azija, tj. l.130 po Atalu podedovana pergamska država (svobodna grška obala, Frigija, Mizija, Karija in otok Rod): equitibus Romanis... adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci.; met. = azianski govorniki, azianisti: insistit autem ambitus modis pluribus, e quibus unum est secuta Asia maxume Ci.

3. polotok Azija, danes Mala Azija: Varr., Ci., V., H. idr., Graeca lingua loquentes, qui Asiam incolunt N., Asia, quae cis Taurum montem L.; pergamsko kraljestvo: Vell., Eutr., Asiae Attalus, hi (sc. Pleuratus et Scerdilaedus) Thracum et Illyriorum reges L. ali = Troada: regia dicta parens, Asiae florentis imago O. (Metam. XIII, 484). — Od tod adj.

1. Asiānus 3 (Ἀσιανός)
a) azijski (ki spada k rim. pokrajini Aziji ali se nje tiče): res L., dii, equites Iuv., expeditio, bella, milites, exercitus Iust., equitatus Vulg., mensa (hrana) Macr., Graeculus Amm. azijski plahutar in gr. vetrnjak, dioecesis Cod. Th.; subst. pl. Asiānī -ōrum, m α) Azijci, preb. rim. pokrajine Azije: Plin., Vulg. β) azijski glavni zakupniki: Ci. ep.
b) azijski po govorici, azianski, t.j. nadut in zgovoren: declamator Sen. rh., gens (vrsta govornikov) Q.; subst. Asiānī -ōrum, m azianski govorniki, azianisti: Sen. rh., Q.; adv. Asiānē aziansko: neque enim Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q.

2. Asiāticus 3 (Ἀσιατικός)
a) azijski, azianski: bellum (s pontskim kraljem Mitridatom) Ci., creta, pecuniae Ci., exercitus L., imperium Vell. vladarstvo Azije, nad Azijo, Asiatica persica ali samo Asiatica Col., Plin. azijska breskev; poseb. Asiatici oratores (= Asiani) Ci.
b) azianski, t.j. naduti in gostobesedni govorniki, tako tudi Asiaticum orationis genus, Asiatica dictio, more Asiatico (= Asiane) Ci. Kot nom. propr. Asiāticus -ī, m Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona, ki je premagal sirskega kralja Antioha pri Magneziji v Aziji: L., Gell., Eutr. — Subst. Asiarha -ae, m (Ἀσιάρχης) aziarh, najvišji svečenik in predstojnik bojnih in gledaliških iger v mestih rim. pokrajine Azije: Cod. Th.

aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
aspetta! počakaj! stoj!
aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri

assolutamente avv.

1. absolutno, nujno, vsekakor, sploh:
bisogna assolutamente farlo to je treba nujno storiti
non intendevo assolutamente dire una cosa simile sploh nisem mislil reči česa takega

2. absolutistično:
governare assolutamente absolutistično vladati

3. (s pridevnikom za podkrepitev pomena) docela, povsem, popolnoma, sploh:
è assolutamente improbabile che venga oggi povsem nemogoče je, da bi prišel danes