-
Atrebas -atis, m: C., nav. v pl. Atrebatēs -um, m Atrebat, Atrebati, ljudstvo v belgijski Galiji (v današnji fr. pokrajini Artois); njihovo glav. mesto je bil Nemetacum ali Nemetocenna (zdaj Arras): C., Hirt. (z acc. pl. Atrebatas), Plin., Sid.
-
aujourd'hui [ožurdɥi] adverbe danes; dandanes
d'aujourd'hui današnji
d'aujourd'hui en huit, en quinze danes teden, dva tedna
dès aujourd'hui že danes
à partir d'aujourd'hui od danes naprej
jusqu'(à) aujourd'hui do danes
(familier) au jour d'aujourd'hui danes, zdaj, dandanes
la France d'aujourd'hui današnja Francija
cela ne date pas d'aujourd'hui (figuré) to ni od danes
ce n'est pas d'aujourd'hui que je te connais ne poznam te šele od danes
-
Aulercī -ōrum, m Avlerki, veliko keltsko ljudstvo v keltski Galiji zahodno od Pariza: C., L.; v sg. Camulogeno Aulerco C.; Avlerki so se delili na štiri rodove, ti so:
1. Aulerci Eburovīcēs eburoviški Avlerki v današnji Normandiji z glavnim mestom Mediolanom (Mediolānum, zdaj Evreux): C., Plin.
2. Aul. Cenomanī cenomanski Avlerki ob reki Sarti: C., Plin.
3. Aul. Brannovīcēs branoviški Avlerki (južno od svojih zavetnikov Eduvcev) med današnjim Autunom in Lyonom: C.
4. Aul. Diablintēs: C. ali Diablintī: Plin. diablintski Avlerki severno od Ligra (= Loire) v današnjem Departement de la Maine: C., Plin.
-
Bīgerriōnēs -um, m Bigerion(c)i, akvitansko ljudstvo ob severnem pobočju Pirenejskega pogorja (v današnji pokrajini Bigorre zahodno od Toulousa): C. — Soobl. Bēgerrī -ōrum, m: Plin. in Bīgerrī -ōrum, m: Paul. Nol. Beger(c)i, Biger(c)i. — Od tod adj.
1. Bīgerricus 3 bigerski: turbo Sid. ki veje iz Akvitanije; subst. Bīgerrica -ae, f (sc. vestis) „bigerka“, neko kosmato, toplo oblačilo: Eccl.
2. Bīgerritānus 3 bigerski: patria Aus.
-
Bōiī1 (C., L., T.) ali Bōī (Mel., Plin., T.) -ōrum, m (Βοῖοι inΒοιοί) Bojci, kelt. ljudstvo, ki se je iz svojih prvotnih bivališč v južni Galiji izselilo deloma v severno Italijo (v Padovo nižino), deloma pa v nemško sredogorje, kjer se je nastanilo v današnji Češki in ob Donavi. Bojci so bili večni nasprotniki Rimljanov; del njih je Cezar premagal in naselil pri Eduvcih. Sg. Bōius -ī, m Bojec: nobilis Boius L., Bōia -ae, f Bojka, le v besedni igri z bōia pri Pl. Od tod subst. Bōia -ae, f (sc. terra) Boja, Bojska dežela: C., Bōi(o)haemum (v rokopisu Bōihēmum) -ī, n Bojska dežela (Češka): T., Vell.; adj. Bōicus 3 bojski: ager (pri Milanu) P. F.
-
cassiterum -ī, n (gr. κασσίτερος iz asir. kasāratirra cin) sprva zlitina svinca, srebra in drugih kovin, pozneje cin, kositer: Plin., Char. Od tod Cassiteridēs -um, f (sc. insulae) Kasiteride, Kositrno otočje, najbrž današnji otoki Isles of Scilly ob Vel. Britaniji: Mel., Plin.
-
Catalaunī (Catelaunī) -ōrum, m Katalavenci, Katelavenci, gal. ljudstvo v današnji pokrajini Champagne; njihovo glavno mesto so bili Catalaunī -ōrum, m Katalavni (zdaj Châlon sur Marne): Eutr., Amm.
-
Celtae -ārum, m Kelti, veliko indoevr. ljudstvo, v širšem pomenu skupina vseh rodov, ki so prebivali pred germanskim navalom v zgornji Italiji od umbrijskega obrežja (Sena Gallica!) proti severu do Donave in Rena, v Galiji, Britaniji in delu Hispanije; pri Rimljanih v ožjem pomenu rodovi srednje in južne Galije: C., L. idr. Od tod
1. adj. Celticus 3 keltski =
a) srednje- in južnogalski: Gallia, spolia Plin., spica Plin. Val., nardus Plin. Val. = subst. celtica -ae, f: Th., Prisc., Plin. Val.
b) gornjeitalski: rura Sil.
c) Celtica gēns keltsko v današnji španski Galiciji: Mel., tam prōmunturium Celticum Keltsko predgorje: Mel., Plin.
2. subst.
a) Celtica -ae, f (sc. terra) Keltsko (ozemlje) α) v Hispaniji: Plin. β) visoko na severu ob Belem morju: Plin.
b) Celticī -ōrum, m (sc. populi, Κελτικοί) Keltiki = Celtica gens: Mel., Plin.
c) Celticum -ī, n (sc. nomen ali imperium, τὸ Κελτικόν) Keltsko = skupina keltskih rodov v Galiji, keltska vladavina: L.
-
Chaucī -ōrum, m Havki, germ. ljudstvo v današnji vzhodni Friziji med Emzo in Labo: T. Od tod adj. Chaucius Havkovski, priimek Gabinija Sekunda, ki je premagal Havke: Suet. — Soobl. Cauchī -ōrum, m Kavhi: Vell., Caycī -ōrum, m Kaíki: Lucan., Cl.; sg. Caȳcus Kaík: Cl.
-
Chersonēsus (Cherronēsus, Cherronēsos) -ī, f (χερσόνησος, χερρόνησος) pravzaprav „celinski otok“ = polotok, Her(z)onez; poseb.
1. Cherr. Taurica: Plin., tudi samo Cherr.: Ci. ep., Varr. fr., Plin. Tavrski Herzonez, današnji Krimski polotok med Azovskim in Črnim morjem.
2. Cher. Thracia, nav. samo Cher.: L., Mel. Traški Herzonez, današnji Galipolski polotok med Helespontom in Črnim zalivom: Attalici agri in Cherroneso Ci.; po skladu mestnih imen: ut Athenienses Chersonesum colonos vellent mittere N., se enim domum Chersonesi (loc.) habere N. — Soobl. Chersonēnsus -ī, f Herzonenz: Iust. Od tod adj. Chersonēnsis -e herzonenški: totum Chersonense latus Mel.
3. Cher. Hēraclēa ali Cher. Hēracleōtārum Heraklejski Herzonez, mesto na zahodnem obrežju Tavrskega Herzoneza: Plin.
4. Cher. Rhodiōrum Rodski Herzonez, rt v Kariji nasproti otoka Rodosa: Plin.
5. Chersonēsus, pokrajina s predgorjem v Argolidi: Mel.
6. Chersonēsus, mesto s pristaniščem v egipt. Mareotidi: Auct. b. Alx.
-
cilj moški spol (-a …)
1. strelski: das Ziel (premični cilj bewegliches Ziel, mimo cilja am Ziel vorbei, čez cilj über das Ziel); -ziel (bližnji Nahziel, leteči Flugziel, na morju Seeziel); Ziel- (iskanje cilja die Zielsuche, naprava za iskanje cilja die Zielsucheinrichtung); (tarča) die Zielscheibe/ Schießscheibe
2. vojska -ziel (bojni Gefechtsziel, nadomestni Ersatzziel, napada Angriffsziel, strateški Kampfziel, vojne Kriegsziel)
3. šport das Ziel (doseči erreichen, iti skozi cilj durchs Ziel gehen, priti v cilj ins Ziel kommen); -ziel (etapni Etappenziel, vmesni Zwischenziel)
na cilj Ziel-
(skok na cilj der Zielsprung, streljanje na cilj das Zielschießen, let na cilj der Zielflug, razdalja na cilju der Zielabstand, sodnik na cilju der Zielrichter, vrstni red na cilju der Zieleinlauf, ravni del proge pred ciljem die Zielgerade, posnetek prehoda skozi cilj das Zielfoto; der Zielfilm)
4. (namen) das Ziel (v življenju im Leben; jasno pred očmi klar vor den Augen)
doseči svoj cilj sein Ziel erreichen; -ziel (dolgoročni Fernziel, glavni Hauptziel, končni Endziel, načrtovalni Planziel, izobraževanja Lehrziel, študijski Studienziel, učni Lernziel, vzgojni Erziehungsziel, zemeljski Erdziel, življenjski Lebensziel)
v svesti si cilja/z jasnim ciljem pred očmi [zielbewußt] zielbewusst
naravnost proti cilju zielsicher
zastavljen cilj die Zielsetzung
(jasno klare Zielsetzung, socialni cilji soziale Zielsetzungen)
5. (načrtovanje)
določitev cilja die Zielvorgabe
(norma/normativ) die Vorgabe
6. pri potovanju: das Ziel (današnji heutiges, mojega potovanja meiner Reise); -ziel (poleta Flugziel, potovanja Reiseziel); namembno mesto potnikov/ pošiljk: der Bestimmungsort, letalstvo die Destination
|
postaviti si cilj sich ein Ziel setzen
doseči cilj pri hoji, vožnji itd.: ans Ziel kommen/gelangen
figurativno doseči cilj das Ziel erreichen
zgrešiti cilj das Ziel verfehlen, figurativno sein Ziel verfehlen, seinen Zweck verfehlen
brez cilja ziellos
usmerjen k cilju zielgerichtet
figurativno k novim ciljem zu neuen Ufern
biti na cilju am Ziel sein (tudi figurativno)
biti končno na cilju endlich am Ziel (angelangt) sein
z določenim ciljem (namenski) gezielt
z jasnim ciljem [zielbewußt] zielbewusst
imeti za cilj gerichtet sein auf
letalstvo imeti za cilj poleta: anfliegen (einen Ort)
postaviti si za cilj sich etwas als Ziel setzen/etwas anstreben/etwas anpeilen
-
Corbiō -ōnis Korbion,
1. kot masc. rimski priimek, poseb. Hortensius Corbio Hortenzij Korbion, vnuk slovitega govornika Kvinta Hortenzija Hortala: Val. Max.
2. kot fem.
a) ekvovsko mesto blizu Anagnije ob severni strani Algida: L.
b) svesetansko mesto v tarakonski Hispaniji pri današnji Bergi (Berga): L.
-
Corduēna -ae, f (Γορδυηνή) Korduena (Kordvena), pokrajina v Veliki Armeniji (zdaj Kurdistan): Amm. Od tod preb. Corduēnī -ōrum, m (Γορδυηνοί) Korduenci (Kordvenci) (današnji Kurdi): S. fr., Plin.; tudi Gordyaeī -ōrum, m (Γορδυαῖοι) Gordiejci: Cu., in gorovje v njihovi pokrajini Gordyaeī montēs (τὰ Γορδυαῖα ὄρη) Gordiejsko gorovje: Cu.
-
Coriosolitēs (Curiosolitēs) -um, acc. -aōs, m Koriosoliti (Kuriosoliti), galsko ljudstvo na severni armoriški obali (današnji Bretanji); ime je še ohranjeno v imenu današnjega trga Corseul: C. — Soobl. Coriosvelitēs (Curiosvelitēs) -um, m Koriosveliti (Kuriosveliti): Plin.
-
Dahae (Δάαι) -ārum, m Dahi, skitsko ljudstvo ob Hvalinskem morju, glavno bivališče mu je bil današnji Dagestan: L., Cu., Val. Fl., T.; sg. Daha -ae, m Dah: Prud.
-
data f
1. datum, dan:
data di nascita datum rojstva
in data d'oggi na današnji dan, danes
a data da destinarsi do nadaljnjega
di antica data, di lunga data, di vecchia data daven, starodaven, star
di fresca data nedaven, novejši
a un mese data danes mesec dni
2. igre mešanje in deljenje kart:
avere la data igrati prvi
-
datum moški spol (-a …)
1. dan po koledarju: das Datum (današnji das heutige Datum, poštnega žiga das Datum des Poststempels; zgodovinski ein historisches Datum); das -datum (dobave Lieferdatum, izdaje Ausgabedatum/Ausstellungsdatum, naročila Bestelldatum, polnjenja Abfülldatum, prejema Eingangsdatum, proizvodnje Erzeugungsdatum/Herstellungsdatum, rojstva Geburtsdatum, smrti Sterbedatum/Todesdatum, zapadlosti Verfallsdatum); na pokrovčku odtisnjeni datum: die Deckelprägung
navesti starejši datum (antedatirati) vordatieren
navesti poznejši datum (postdatirati) nachdatieren
|
datuma : Datums-
(gumb za nastavitev datuma der Datumsknopf, navedba datuma die Datumsangabe, prikazovalnik datuma die Datumsanzeige)
brez datuma undatiert
figurativno novejšega datuma neueren Datums
|
z datumom unter dem Datum
2. napovedan: (termin) der Termin; (dan) der Tag
določiti datum za X X ansetzen für
-
dátum (-a) m data:
današnji datum la data odierna
novejšega, starejšega datuma (di data) recente, vecchio; di antica data
adm. opremiti z datumom datare
-
dátum fecha f ; data f
brez datuma sin fecha
današnji datum fecha de hoy
novejšega datuma de fecha reciente
datum poštnega žiga fecha del sello postal
žig z datumom sello m con la fecha
kateri datum je danes? ¿qué fecha tenemos?, ¿a cuántos estamos?
-
Duria -ae, m Durija, ime reke
1. v Kvadski deželi (današnji Moravski): Plin.
2. dve italski reki, ki pritečeta s Kotijskih Alp Plin.
3. gl. Durius.