Franja

Zadetki iskanja

  • stīpendium -iī, n (iz *stip[i]-pendium: stĭps in pendĕre denar odtehtati (odtehtavati)) stīpendium torej = odtehtavanje denarja, odtehtani denar; od tod

    1. = aes militare mezda, plačilo za vojaško službo (vojaščino), vojaška plača; v Rimu so jo vpeljali l. 406: Varr., Iust., Amm., stipendium militare L., Plin. ali militum Cu., militum stipendia Plin., stipendium duum mensum Cu., stipendiorum solutio Iust., cum stipendium ab legionibus flagitaretur C., alicui (militibus, equitibus, exercitui) stipendium dare L., Brutus in Ci. ep., C. ali numerare Ci. ali exsolvere L., Lamp. ali persolvere Ci. ep., idem (sc. senatus) … victorem exercitum stipendio adfecit Ci., stipendium alicui decernere Ci. ep. ali constituere Q., modum (količino, vsoto) stipendii sibi ipsi constituere conati sunt Vell., stipendium accipere L., fraudare ali avertere C. poneveriti (poneverjati), ukrasti, (i)zmakniti, augere C., stipendium (stipendia) merere ali mereri vojaško mezdo (za)služiti, služiti v vojski, opravljati vojaško službo, biti v vojaški službi: primum stipendium meruit annorum decem septemque N., si statim stipendia mereri coeperamus Ci., auxiliaria stipendia mereri T. služiti pri pomožnih četah, služiti v pomožnih enotah, stipendiis honestis militare Eutr. v vojski imeti imenitno mesto (visok položaj), v vojski imeti visok čin.

    2. meton.
    a) vojna služba, vojaška služba, vojaška kariera, vojaščina: homo nullius stipendii S. ki ni nikdar služil vojske (v vojski), ki ni bil nikoli vojak, sextus decimus stipendii annus T.; večinoma v pl.: Vell. idr., finis stipendiorum Ci., partem militum, qui iam stipendiis confecti (po drugih confectis) erant, dimisit Ci., stipendia facere S. kot vojak služiti, opravljati vojaško (vojno) službo, cum stipendia … faciebatis L., cum stipendia pedibus (peš, kot pešec, v pehoti) propter paupertatem fecisset L., emerita stipendia S., L. doslužena vojaščina, končan vojaški rok, končana vojaška služba, fortissimae militiae stipendia emeritus Val. Max. zelo pogumno dosluživši vojaško službo, decimum annum dilectibus stipendiis se exhaustos esse L., stipendia implere L. epit., explere T., castrensibus stipendiis imbui Plin. iun. učiti se (vojaške) službe v (vojaškem) taboru (ostrogu); pren.: tamquam emeritis stipendiis libidinis, ambitionis … Ci. tako rekoč dosluživši pri … , plurium velut emeritis annorum stipendiis Col., functus omnibus humanae vitae stipendiis Sen. ph.
    b) occ. posamezno službeno leto, leto službe, vojno leto, vojni pohod: octavo iam stipendio Hirt., si in singulis stipendiis is ad hostes exuvias dabit Pl., multa (minima) stipendia habere L., plurimorum stipendiorum milites L., stipendia alicuius numerare L., Iust., septem et viginti enumerare stipendia L., stipendiis duobus ter et vicies vulneratus est Plin., missionem dare vicena stipendia meritis T., quadragena stipendia senes tolerent T., quadragesimum id stipendium Caecina parendi aut imperitandi habebat T. štirideseto leto je služil Cecina deloma kot podrejeni, deloma kot poveljujoči.
    c) metaf. služba nasploh: rex, cui (sc. Hercules) duodecim stipendia debebat Iust. ki mu je bil zavezan opraviti 12 služb (del, nalog).

    3. davek, dajatev, dača, carina, tribút, kontribúcija, starejše dan (f): Enn. ap. Varr., Iust., Amm. idr., stipendium pendere C., L., stipendia pendere S., stipendium solvere L., stipendium capere (sc. se) iure belli, quod victores victis imponere consuerint C., stipendium imponere (sc. alicui) C., L., argentum in stipendium imponere L., stipendium conferre L., Vell., exigere L., remittere L., stipendio liberari C., de stipendio recusare C., iis (sc. virginibus Vestae) … stipendium de publico statuit L. dohodke; metaf.
    a) nasploh dajatev: dira ferens stipendia tauro (= Minotauro) Cat.
    b) pomoč, podpora, „štipendija“: alii aliquod stipendium nostro studio contulerunt Col.
    c) kazen, pokora: quod me manet stipendium? … iussas cum fide poenas luam H.
  • tax1 [tæks] samostalnik
    (državni) davek; carina; dajatev, davščina; obdavčenje (on s.o. koga)
    pristojbina, taksa
    figurativno breme, huda obremenitev, obremenjenost, napenjanje, velik napor, zahteva
    zastarelo očitek, graja

    the taxes britanska angleščina, pogovorno davkarija
    tax avoidance, tax evasion pravno davčna prevara, utaja
    tax abatement znižanje davka
    tax on land zemljiški davek
    tax rate davčna stopnja
    tax return davčna prijava
    direct, indirect tax neposreden, posreden davek
    estate tax davek na dediščino
    income tax davek na dohodek, dohodnina
    tax on turn-over prometni davek
    stamp tax taksa v kolkih, kolkovina
    to cut a tax znižati davek
    to exact taxes pobirati davke
  • taxe [taks] féminin taksa, pristojbina (de za); davek (sur na); dajatev; commerce določena cena

    taxe d'affranchissement des lettres poštne pristojbine za pisma
    taxe sur les automobiles, sur les chiens, de luxe, professionnelle, sur la valeur foncière davek na avtomobile, pasji, luksusni, obrtni, zemljiški davek
    taxe sur le chiffre d'affaires poslovni davek
    taxe de consommation trošarina
    taxe d'engagement, d'inscription (sport) prijavnina, vpisnina
    taxe d'enlèvement des ordures ménagères pristojbina za odvoz smeti, odpadkov
    taxe municipale občinski davek
    taxe postale poštna pristojbina
    taxe sur les postes radio (phoniques), de l'auditeur radijske pristojbine
    taxe de recommandation priporočnina
    taxe sur les revenus davek na dohodek; dohodnina
    taxe sur les salaires davek na plače, uslužbenski davek
    taxe de séjour turistična, zdraviliška taksa
    taxe de stationnement pristojbina za parkiranje
    taxe successorale dediščinski davek
    taxe téléphonique pristojbina za telefon
    taxe sur les appareils de télévision pristojbina za televizijske aparate
    taxe à l'importation uvozna carina
  • toll2 [tóul]

    1. samostalnik
    mitnina, carina, pristojbina, taksa; cestnina, mostnina, sejmarina, mletvina; (pre)voznina
    zgodovina dajatev, davek
    figurativno davek, dolg, žrtev

    the toll of the road, the road toll figurativno cestni davek; žrtve, število mrtvih v prometnih nesrečah
    the disease took a heavy toll bolezen je pobrala mnogo ljudi
    the hurricane took toll of 100 lives orkan je uničil 100 življenj
    to pay one's toll of plačati svoj davek za
    to take toll pobirati mitnino (carino, pristojbino)
    to take toll of pridržati, zadržati, odtegniti (kaj)
    to take toll of s.o. figurativno zdelati, zmučiti koga
    thoughts pay no toll figurativno misli so oproščene carine

    2. neprehodni glagol
    plačati ali pobirati javne dajatve (mitnino, carino, mostnino itd.)
  • tollgatherer [tóulgæðərə] samostalnik
    pobiralec mitnine, carine, dajatev
  • tribut [tribü] masculin prisilni davek, tribut, ki ga aržava naloži drugi (premagani) državi, dajatev, davek

    lever un tribut sur la population pobirati davek od prebivalstva
    payer le tribut du sang (figuré) udeležiti se vojne, plačati krvni davek
    payer le tribut à la nature (figuré) umreti
  • tribút -uri n dajatev, davek
  • tributación ženski spol davek, dajatev, davčni sistem
  • tribute [tríbju:t] samostalnik
    tribut, davek, dajatev; carina
    figurativno tribut, dolg, davek; dolžno spoštovanje, poklon
    mineralogija nagrada, izplačana rudarju z rudo ali z ustrezno vsoto denarja za njegovo delo

    to lay under tribute zgodovina podvreči placevanju davka
    to pay tribute to s.o. izkazati komu (dolžno) spoštovanje
  • tributo2 m

    1. hist. tribusna davščina

    2. pravo davek, dajatev:
    esonerare da un tributo oprostiti davka
    imporre nuovi tributi naložiti nove dajatve, davke

    3. pren. izraz, izkazovanje; davek:
    tributo di riconoscenza izraz hvaležnosti
    tributo di sangue krvni davek
  • tributo moški spol davek, dajatev; dolžnost

    pagar tributo de admiración občudovati, občudovanje izraziti
  • vectīgal -ālis, n (subst. adj. vectīgālis -e) pravzaprav voznina, vozarina, mitnina; od tod

    1. dača, davek, davščina, dajatev, prispevek: Plin. iun., Auct. b. Afr., Suet., Cl. idr., in vectigalibus metus adfert calamitatem; nam cum hostium copiae adsunt, pecua relinquuntur, agri cultura deseritur, mercatorium navigatio conquiescit Ci. (po tej razlagi obsegajo vectigalia a) pašnino, b) desetino od zemljišča in c) carino), portoria reliquaque vectigalia C., tributa aut vectigalia aut onera T. posebne vojne dajatve ali navadni davki ali druga bremena (drugi prispevki), vectigal imponere alicui Ci., L., pendere vectigal L. ali vectigalia Ci. plačati davek (davke) (enkrat), vectigalia pensitare Ci. plačevati davke, biti zavezan plačevati davke, biti davčno zavezan, biti davčni zavezanec, biti obdavčen, vectigalia exigere Ci. pobirati, vectigalia exercere Ci. upravljati, izterjati (izterjevati), dati (dajati), vectigalia locare, vendere Ci. dati (dajati) v zakup, vectigalia redimere Ci. vzeti (jemati) v zakup, agrum vectigali levare Ci.; occ.
    a) posebna davščina, ki so jo dobivali nekateri državni uradniki in oblastniki, npr. vectigal praetorium Ci. ep. častno darilo namestniku, vectigal aedilicium Ci. ep. prispevek provinc k edilskim igram v Rimu, tj. davščina za javne igre, ki so jo rimski edili po namestnikih v provincah izterjali za prirejanje iger v Rimu, za katere so bili pristojni.
    b) državni dohodek: ex novis vectigalibus pecunia supererat N., aguntur certissima populi Romani vectigalia Ci.

    2. metaf. dohodek (dohodki), prihodek (prihodki), renta zasebnikov: Col., Plin., Plin. iun., Cl. idr., ex meo tenui vectigali Ci., ut vectigalia urbana rusticis anteponantur Ci., ego vectigalia magna divitiasque habeo H., ex quo (sc. Grynio castro) quinquagena talenta (50 talentov na leto) capiebat N., vectigalis sui causā Plin. da bi kaj zaslužil, da bi prišel do kakega dobička; preg.: parsimonia est magnum vectigal Ci. vir dohodkov.

    Opomba: Heterocl. gen. pl. vectigaliorum: Suet.
  • Zins, der, (-es, -e/n/) dajatev; historische Bedeutung, Geschichte pravda, činž; (Miete) najemnina; Zinsen, pl , obresti; mit Zinsen heimzahlen figurativ vrniti z obrestmi
  • žvákalica ž
    1. ekspr. usta: gladan sam, od jučer ništa ne bacih u -u
    2. človek, ki kar naprej žveči, jé
    3. ekspr. gobezdalo
    4. ekspr. človek, ki počasi cedi besede
    5. šalj. pod Turki, dajatev, ki jo je turški gost zahteval od podložnega gostitelja za trud pri žvečenju, pri jedi
  • дани́на ж., dajátev -tve ž., dávščina -e ž.
  • збір збо́ру ч., pristójbina -e ž., dajátev -tve ž.
    • доро́жній збір cestnína
  • налог m davek; dajatev;
    н. с оборота davek na promet;
    обложить налогом obdavčiti;
    таможенный н. carina
  • подать f (hist.) dajatev, davek
  • abgabenfrei prost dajatev, davščin
  • čàbrina ž gorščina, nekdaj vinska dajatev, ki so jo tlačani dajali zemljiškemu gospodu od vinograda