Franja

pésniški (-a -o) adj. di, del poeta; poetico, da poeta; knjiž. elisonio:
pesniški izraz, jezik espressione poetica, linguaggio poetico
pesniški navdih musa, plettro, ispirazione (poetica)
pesniška svoboščina licenza poetica
pesniška duša poeta, animo di poeta
pren. pesniška slava lauro
pesniška zbirka canzoniere
pesniški polet volata, lirismo
knjiž. pesniški zbornik divano

plemenít noble, généreux, magnanime ; (dragocen) précieux

plemenit človek homme moški spol de cœur, galant homme
plemenito dejanje acte moški spol généreux
plemenita duša âme ženski spol noble (ali généreuse)
plemenita kovina métal moški spol précieux
plemenitega rodu d'origine noble
pokazati se plemenitega se montrer magnanime, faire preuve de générosité

plemenít (-a -o) adj.

1. nobile; elevato; gentile; alto:
plemenita duša animo nobile, gentile
plemenita čustva alti sentimenti

2. generoso, magnanimo, sublime, elevato

3. snello, elegante; raffinato

4. nobile, aristocratico; blasonato:
plemeniti predniki quarti di nobiltà
biti plemenite krvi essere di sangue, di stirpe nobile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vet. plemenita pasma razza pura
metal. plemenite kovine metalli nobili
les. plemeniti furnir impiallacciatura per rivestimenti
plemeniti les legno nobile, pregiato

plemenít noble; hidalgo; generoso

plemenitega rodu de noble ascendencia
plemenita duša alma f noble

pôdel bas, vil, vilain, infâme, ignoble, abject, mesquin, lâche

podel atentat un lâche attentat
podla duša âme ženski spol basse (ali vile)
podla kramarska duša âme vénale et basse
podla izdaja trahison ženski spol infâme
podlo maščevanje basse vengeance
podel moški, fant un type dégoûtant (ali ignoble), familiarno vache ženski spol
podlo obnašanje conduite ženski spol ignoble
podel zločin crime moški spol infâme
podlo ravnati user de lâches procédés
zagrešiti podlo dejanje commettre une bassesse (ali une vilenie, une infamie)

pôdel (-dla -o) adj. vile, ignobile, basso, infame, malvagio, abietto, nefando, scellerato, sciagurato; nero:
podla duša anima nera
podlo bitje verme
podlo dejanje nefandezza, porcata, vigliaccata

poétičen (-čna -o) adj. poetico (tudi ekst.):
poetični jezik linguaggio poetico
poetični zanos estro poetico
poetična duša anima poetica

ponôsen fier, orgueilleux

ponosna duša âme ženski spol fière
ponosno nositi glavo porter la tête haute
biti ponosen na kaj être fier (ali orgueilleux) de quelque chose, s'honorer de quelque chose, tirer fierté (ali orgueil, vanité) de quelque chose
postati ponosen na s'enorgueillir de

prepròst (-ôsta -o) adj.

1. semplice, facile:
preprosta naloga, križanka un compito facile, un cruciverba facile, semplice
preprosti okusi gusti semplici

2. semplice, comune:
že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi un comune computer può sostituire più persone
ekst. preprosta gostilna gargotta

3. semplice, comprensibile:
preproste besede, kakor so kruh, ljubezen parole semplici come pane, amore

4. (nižjega rodu) semplice, umile:
človek preprostega rodu uomo di umili origini
preprosto ljudstvo popolo, plebe

5. (naiven) semplice, candido:
preprosta duša anima candida

6. (neizumetničen) naturale, schietto:
preprosta hrana cibo naturale, schietto
to nam pove že preprosta pamet ce lo dice il comune buon senso
pren. preprost na duhu povero di spirito

prodájan | prodán (-a -o) adj. venduto:
najbolje prodajani model il modello più venduto
pren. prodana duša venduto

rahločuten pridevnik
1. (nežen; občutljiv) približek prevedka ▸ érzékenyA vseeno je nekaj rahločutnih obiskovalcev zaradi smradu zapustilo predstavo. ▸ Ennek ellenére néhány érzékeny látogató a bűz miatt kiment az előadásról.
Se pod surovo zunanjostjo skriva rahločutno srce? ▸ A nyers külső alatt érzékeny szív rejtőzik?

2. (razumevajoč) približek prevedka ▸ együttérzőBil je občutljiv in rahločuten človek, ki mu ni bilo vseeno za stiske ubogega, revnega naroda. ▸ Érzékeny és együttérző ember volt, akit nem hagyott hidegen a nyomorúságban és szegénységben élő nemzet nélkülözése.

3. (o zgodbi) ▸ megható, megindító, érzelmesZgodba je izjemno rahločutna in ganljiva in je primerna za vse najstnike in tudi razne intelektualce. ▸ A történet kivételesen érzelmes és megható, és megfelel a tizenéveseknek, és mindenféle értelmiséginek.

4. (o zvoku ali podobi) približek prevedka ▸ finomZ izbiro inštrumentov je pesmim vdahnil lasten rahločutni ton. ▸ A hangszerválasztással a dalokat saját, finom hangzással szőtte át.

rajni pridevnik
1. starinsko (umrli) ▸ elhunyt, megboldogultSopomenke: rajnki

2. literarno (nekdanji) ▸ néhaiSopomenke: rajnki

src|e³ [é] srednji spol (srca, srci, srca) figurativno das Herz, das Gemüt; das Innerste (Innerstes); (duša) die Seele
nagovor: srce zlato mein Süßer, meine Süße
čisto srce ein reines Herz
človeško srce das Menschenherz
dekliško srce Mädchenherz
materino srce Mutterherz
mehko srce ein Butterherz, ein weiches Herz
mehkega srca weichherzig
mrzlo srce die Herzenskälte
očetovsko srce Vaterherz
toplo srce die Herzenswärme
trdo srce ein hartes Herz
trdega srca hartherzig
Srce Jezusovo das Herz Jesu
praznik Srca Jezusovega das Herz-Jesu-Fest
srce na pravem mestu das Herz auf dem rechten Fleck
glas srca die Stimme des Herzens
globine srca der Herzensgrund
na dnu srca tief im Herzen, im tiefsten Herzen, in der Tiefe des Herzens
smiliti se v dno srca komu (jemandem) in der Seele leidtun
v globini srca tief im Innersten, tief im Herzen
kraljica srca die Herzenskönigin
skrivnost srca das Herzensgeheimnis
zadeva srca die Herzensangelegenheit
osvajalec ženskih src der Herzensbrecher
ne imeti srca, da bi … es nicht übers Herz bringen …
nositi srce na dlani das Herz auf der Zunge haben
olajšati si srce sich (etwas) von der Leber reden, sich den Kummer vom Herzen reden, (jemandem) sein Herz ausschütten
srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
poslušati srce der Stimme des Herzens folgen
težiti srce komu (jemandem) (schwer) auf der Seele liegen
trgati srce komu (jemandem) das Herz zerreißen
zlomiti srce das Herz brechen

brez srca herzlos
biti brez srca herzlos sein, kein Herz im Leibe haben

do srca bis zum Herzen, zum Herzen
iti do srca zum Herzen gehen, ans Herz greifen

iz srca aus dem Herzen
govoriti iz srca aus der Seele sprechen
iz vsega srca vom ganzen Herzen, aus vollem Herzen, aus ganzer Seele

k srcu zum Herzen
gnati si k srcu sich (etwas) zu Herzen nehmen
ne jemati si k srcu sich nicht aus (etwas) machen
prirasel k srcu [liebgeworden] lieb geworden
vzeti si k srcu sich (etwas) zum Herzen nehmen, svarila, nasvete: beherzigen

na srce aufs Herz, auf das Herz
roko na srce Hand aufs Herz
položiti na srce komu kaj (jemandem etwas) ans Herz legen, [nahelegen] nahe legen

na srcu auf dem Herzen
ležati na srcu komu auf dem Herzen haben (jemand hat etwas auf dem Herzen)
na jeziku med, v srcu led Galle im Herzen, Honig im Mund

od srca vom Herzen; herzlich, innig, innigst, von Herzen, aus tiefster Seele
od srca dober seelengut
od srca rad herzensgerne
od srca vesel herzensfroh, seelenfroh
od srca pričakovan hochwillkommen
kamen se odvali od srca ein Stein fällt (jemandem) vom Herzen
ogromen kamen se odvali od srca eine Bergeslast fällt vom Herzen

pod srcem unter dem Herzen
nositi otroka pod srcem ein Kind unter dem Herzen tragen, ein Kind im [Schoße] Schoße tragen

pri srcu am Herzen
biti pri srcu (jemandem) ans Herz gewachsen sein, (jemandem) am Herzen liegen
tak, da kar pri srcu stiska herzbeklemmend
tesno mi je pri srcu mir ist bang

s srcem mit dem Herzen
s težkim srcem schweren Herzens
z lahkim srcem leichten Herzens, leichtherzig, fröhlich
z vsem srcem mit ganzer Seele
veseliti se z vsem srcem herzensfroh sein

v srce ins Herz, in das Herz
v srce segajoč herzergreifend, [mitleiderregend] Mitleid erregend
zadeti globoko v srce tief im Herzen treffen, in die Seele schneiden

v srcu im Herzen, im Innersten
globoko v srcu tief im Inneren, im tiefsten Herzen

srcé corazón m (tudi fig) ; (pogum) valor m , coraje m ; (središče, jedro; v kartah) corazón m

od srca de corazón
od srca rad fam con mil amores
iz vsega srca de todo corazón, del fondo del alma
v dnu svojega srca en el fondo del alma
srce trgajoč desgarrador
s težkim srcem bien a pesar mío (ozir. tuyo, suyo itd.); con el corazón oprimido
kamnito (zlato, plemenito) srce corazón de piedra (de oro, noble)
krepčilo za srce cordial m, cardiotónico m
razširitev srca (med) dilatación f del corazón; cardioectasia f
zamaščenost srca (med) degeneración f adiposa del corazón
presaditev srca transplante m de corazón
biti dobrega srca tener buen corazón
ne imeti dobrega srca, biti brez srca no tener corazón, ser cruel, ser insensible
imeti mehko (trdo) srce ser blando (duro) de corazón
imeti srce na pravem mestu tener el corazón en su sitio
imeti srce na jeziku (fig) tener el corazón en la mano, hablar con el corazón en la lengua
imeti nekaj na srcu tener un pesar, tener el deseo de confesar a/c
lahkó mi je pri srcu me siento aliviado
ti ne veš, kako mi je pri srcu tú no sabes mi íntimo sentir, tú no sabes mis sentimientos
jemati, vzeti si kaj k srcu tomar a pechos a/c
to mi gre do srca eso me llega al corazón (ali al alma)
sta eno srce in ena duša fam son uña y carne
srce mu je padlo v hlače (fig) se le cayó el alma a los pies
nositi otroka pod srcem estar encinta
to mu prihaja od srca eso le sale del corazón
pridobiti si srce kake osebe ganarse el corazón de alg
srce mi poskakuje od veselja el corazón me salta de gozo
srce mi je poskočilo (od veselja ipd.) me dió un vuelco el corazón
ne imeti srca za ... no tener valor para..., no atreverse a..., no poder decidirse a (hacer a/c)
srce mi krvavi se me parte el alma
razodeti komu svoje srce abrir (ali declarar) su corazón a alg
roko na srce! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
čvrsto srce prenese vse buen corazón quebranta mala ventura
položiti komu kaj na srce encarecer a alg a/c
to ti polagam na srce eso te lo pongo en el corazón
pritisniti koga na srce estrechar en sus brazos (ali contra su pecho) a alg
kamen se mi je odvalil od srca se me quita un peso de encima
to mu bo strlo srce eso le partirá el alma, eso le desgarrará el corazón
streti (ukrasti) srce kake osebe desgarrar (robar) el corazón de alg
to mi trga srce eso me arranca el corazón, eso me parte (ali quiebra) el corazón
to me zbode v srce eso me atraviesa el corazón

súženjski d'esclave, servile

suženjska morala morale ženski spol d'esclave
suženjska duša âme ženski spol servile
suženjski prevod traduction ženski spol servile
suženjsko posnemati imiter servilement

súženjski de esclavo; servil ; fig (npr. posnemanje) mecánico

suženjsko delo trabajo m ímprobo
suženjska duša alma f servil
suženjski čut servilismo m
suženjski prevod traducción f servil

utelésiti (-im) | uteléšati (-am)

A) perf., imperf.

1. incarnare, impersonare (tudi ekst.); realizzare:
utelesiti svoje sanje realizzare i propri sogni

2. impersonare, obiettivare, interpretare:
igralec je izvirno utelesil Hamleta l'attore ha saputo interpretare egregiamente Amleto

3. (vključiti, pripojiti) annettere, incorporare:
župnijo so odvzeli Ogleju in jo utelesili ljubljanski škofiji la parrocchia fu tolta ad Aquileia per essere incorporata nella diocesi di Lubiana

B) utelésiti se (-im se) perf. refl. incarnarsi; trasmigrare:
po nekaterih verovanjih se duša ponovno utelesi v drugem bitju secondo certe credenze, l'anima trasmigrerebbe in un altro essere

ver|en¹ [é] (-na, -no) gläubig, religiös, dosledno: strenggläubig, globoko glaubensfest, tiefreligiös
verna duša v vicah arme Seele
dan vernih duš das Allerseelen, der Allerseelentag

vesóljen (-jna -o) adj.

1. sidereo, cosmico, universale:
zvezde v vesoljnem prostoru gli astri dell'universo sidereo

2. universale, mondiale:
vesoljna evolucija evoluzione universale

3. pren. tutto, intero:
filoz. vesoljna duša anima universale
rel. vesoljna odveza indulgenza plenaria
pren. vesoljni svet il mondo intero, l'universo mondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vesoljna sodba giudizio universale
fiz. vesoljna težnost gravitazione universale
vesoljni cerkveni zbor concilio ecumenico (universale)
bibl. vesoljni potop diluvio universale
jur. vesoljno nasledstvo eredità universale

více (víc) f pl. rel. purgatorio (tudi ekst.):
pekel, vice in nebesa l'inferno, il purgatorio, il paradiso
pren. trpeti kakor duša v vicah soffrire le pene del purgatorio