Franja

medulla -ae, f (morda iz medius)

1. mozeg, pri rastl. stržen, sredica, srž, pri drevesih stržen: Iuv., Col., Sen. tr., Veg., vitulina, cervina, bubula Cels., cum albis ossa medullis O., medullam e caule eximere Plin., frumenta candidiorem medullam reddunt Plin. moko; pri drugih rečeh notranjost, notrína, sredina, jedro: renum Ap., montis Cat., perforatos gratiores fieri (sc. berullos) medulla candoris exempta Plin., nuces sine medullā Petr.

2. metaf.
a) (v pl.) notranjost, notrína, glob(oč)ina (srca, duše), srce, duša: Tib., haec mihi semper erunt imis infixa medullis O. bo vedno na dnu mojega srca, quae mihi sunt inclusa medullis Ci., est flamma medullas V., cura mordet medullas O., ardet in medullis Cat., qui in medullis populi Romani haerebant Ci. ki so bili rimskemu narodu pri srcu, aliquid in medullas demittere Sen. prav k srcu si vzeti (gnati).
b) najbolje, najodličnejše pri kaki stvari, jedro, bistvo, srž, cvet: Amm., Aus., suadae medulla Enn. ap. Ci. et ap. Sen. ph. et ap. Gell., Sallustii diceret neque primam tantum cutem ac speciem sententiarum, sed sanguinem quoque ipsum ac medullam verborum eius eruere atque introspicere penitus praedicaret Gell.

mente ženski spol duh, razum, pamet, duša; mnenje; namen

tener en la mente v glavi imeti

mind¹ [máind] samostalnik
spomin; mišljenje, mnenje, nazor; misel; namen, volja, želja; pamet, razum; duh, duša; razpoloženje, čud; srce

the human mind človekov duh
history of the mind idejna zgodovina
things of the mind duhovne stvari
his is a fine mind je pametna glava
one of the greatest minds of his time eden največjih mislecev svojega časa
absence of mind raztresenost
presence of mind prisotnost duha
to be in two minds about s.th. kolebati, omahovati
to be of s.o.'s mind strinjati se s kom, biti istega mnenja
to be of the same mind biti istega mnenja
to bear (ali have, keep) s.th. in mind spomniti se zapomniti si
to bring (ali call) to mind spomniti (se)
to cast one's mind back v duhu se vrniti nazaj
to change one's mind premisliti se
the mind's eye vizija
in one's mind's eye v duhu, v domišljiji
to close one's mind to zapreti se vase, zapreti srce čemu
to come to mind priti na misel
to enter s.o.'s mind priti komu na misel
a frame (ali state) of mind duševno stanje, trenutno razpoloženje
to give one's mind to s.th. lotiti se česa zanimati se za kaj
to give s.o. a piece (ali bit) of one's mind učiti koga kozjih molitvic, odkrito povedati svoje mnenje o kom
to have a good (ali great) mind to nameniti se, biti trdno odločen za kaj
to have half a mind to biti skoraj odločen za kaj
to have s.th. on one's mind biti zaskrbljen zastran česa stalno misliti na kaj
to have an open mind biti brez predsodkov, nepristranski
to bave it in mind to do s.th. nameravati kaj storiti
to have s.th. in mind nameravati, imeti načrt, izbrati
to have no mind for ne imeti volje za kaj
to keep one's mind on kar naprej misliti na kaj
to keep an open mind počakati z odločitvijo
to know one's own mind biti odločen, vedeti kaj hočeš
not to know one's own mind biti poln dvomov, obotavljati se
to lose one's mind znoreti
to make up one's mind odločiti se
to make up one's mind to s.th. sprijazniti se s čim
to (ali in) my mind po mojem mnenju, meni pri srcu
many men, many minds kolikor glav, toliko misli
month's mind porodničina želja po jedi
my mind misgives me ne slutim nič dobrega
to open one's mind to zaupati komu svoje misli (čustva)
to pass (ali go) out of mind iti v pozabo, pozabiti kaj
to prey on one's mind ležati na duši
to put s.o. in mind of s.th. spomniti koga na kaj
to put s.tb. out of one's mind izbiti si kaj iz glave
in one's right mind pri zdravi pameti
out of one's (right) mind nor
to read s.o.'s mind brati komu misli, uganiti komu misli
pravno of sound mind and memory priseben
to set one's mind on ubiti si kaj v glavo, odločiti se za kaj
out of sight, out of mind kar ne vidiš, hitro pozabiš
to slip one's mind pozabiti
to speak one's mind odkrito govoriti
to take one's mind off prenehati misliti na kaj
to tell s.o. one's mind komu odkrito povedati svoje mnenje
time out of mind davno, pozabljeni časi
to turn one's mind to obrniti pozornost na kaj
to turn over in one's mind skrbno pretehtati, premisliti
it was a weight off my mind kamen se mi je odvalil od srca

moteur [mɔtœr] masculin motor; pogonski stroj; gonilo, gibalo; figuré gibalna sila, duša (podjetja)

moteur d'avion, à combustion interne letalski motor, motor z notranjim izgorevanjem
moteur à courant alternatif, continu motor na izmenični, na istosmerni tok
moteur Diesel Dieslov motor
moteur électrique, à essence, à explosion električni, bencinski, eksplozijski motor
moteur à huile lourde motor na težko olje
moteur mono-, polycylindrique eno-, večcilindrski motor
moteur nucléaire atomski motor
moteur à réaction, réacteur reakcijski motor
moteur à deux, quatre temps dvo-, štiritakten motor
carcasse féminin, enveloppe féminin de moteur ohišje motorja
construction féminin de moteurs izdelovanje motorjev
huile féminin pour moteur olje za motor
panne féminin de moteur okvara na motorju
servo-moteur pomožni motor
faire chauffer le moteur ogreti motor
lancer le moteur, mettre le moteur en marche pognati motor (v tek)
le moteur part motor začne delovati

nerf [nɛr] masculin živec; familier kita, tetiva; figuré glavni dejavnik, duša

nerfs pluriel de bronze železni živci
un paquet de nerfs (figuré) zelo živčna oseba
attaque féminin de nerfs živčni napad
nerf de bœuf bikovka, žilavka
nerf de la guerre (figuré) denar
guerre de nerfs živčna vojna
avoir du nerf biti močan, energičen
avoir ses nerfs biti živčen, nervozen
avoir les nerfs tendus biti v živčni napetosti
avoir les nerfs en pelote biti zelo razdražljiv
il a les nerfs à toute épreuve živci ga nikoli ne izdajo, ima železne živce
il a les nerfs ébranlés ima razrvane živce

nervio moški spol živec; žila na listu; kita; moč, sila; duša

nervio de buey bikovka, žilavka
tener (traer) los nervios de panta zelo razburjen biti
tener un ataque de nervios dobiti živčni napad
me crispa los nervios (to) mi gre na živce

pecho moški spol prsi, prsni koš; ženske prsi; figurativno čud, srce, duša, pogum

a pecho abierto odkrito(srčno)
hombre de pecho pogumen človek
dar el pecho a un niño dojiti otroka
estar a tomar el pecho piti pri materinih prsih (dojenček)
tomar a pecho(s) k srcu si vzeti
¡no lo tome tan a pecho! ne jemljite tega tako resno!
¡pecho al agua! le pogumno!
a lo hecho pecho kar je (storjeno), je (storjeno)
morir del pecho za sušico umreti
criar a los pechos dojiti (otroka), vzgajati
sacar el pecho napihovati se, bahati se
echarse a pechos a/c nekaj nase prevzeti; fam pohlepno izpiti

pectus -oris, m

1. prsi, prsnica, grodnica: H., L., Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., pectore in adverso ensem condidit V. od spredaj v prsi, cicatrices adverso pectore S. spredaj na prsih, antrum pectoris Aug. prsna votlina, prsni koš, reserato pectore O. v notranjih prsih; pl. pesn. o eni osebi: Ap., Prisc. idr., temptat plangore ferire pectora O., traiecta pectora ferro nudavit V.

2. meton. prsi =
a) srce, duša, čustvo, občutek, občutje: Pl., Sen. ph., Q., Val. Fl. idr., toto pectore amare Ci. iz vsega srca, pietate pectora imbuere L., verbum in pectus Iugurthae descendit S., pectore anxius T.; pesn. o osebi sami: pectus amicitiae Mart., Stat. idr. prijateljsko (prijateljevo) srce = prijatelj, cara sororum pectora V. = carae sorores, Theseā pectora iuncta fide O.
b) duša, duh, razum, sprevid(evnost), razsodnost, preudarnost, pamet, spoznavanje, dojemanje: T., Iuv., Q., Sen. ph. idr., doctum O., toto pectore cogitare Ci., nova pectore versat consilia V., non tu corpus eras sine pectore H., oratio eius pectoris ingeniique L., excidere pectore alicuius O. uiti komu iz spomina, pozabiti se, de summo pectore dicere Gell. = nepremišljeno.
c) mišljenje, narava, nrav, značaj: violenta pectora Turni V., forti sequemur pectore H. pogumno, vitā et pectore puro H. (za)vest.

psiche¹ f psiha, duša; duh; duševnost

psíha ž, psìha ž (gr. psyché) psiha, duša

psíha ž (gr. psyche) duša, duševni život, psiha

psique ženski spol psiha, duša

psyche [sáiki] samostalnik
psiha, duša, duh
zoologija vrečenosec, nočni metulj

psyché² psychè [psiše] féminin psiha, duša

psycho- [saikə-] predpona
duša, duh

rûh rúha m (t. ruh, ar.) duh, duša

Seele, die, (-, -n) duša; bei Federn: srčika; Technik jedro, Elektrizität bei Kabeln: stržen; Heerwesen, Militär svetloba cevi (orožja); figurativ duša, srce; eine schwarze Seele črna duša; keine Seele haben biti brezdušen; arme Seele verna duša v vicah, figurativ revež; keine Seele nihče, živa duša ne; eine Seele von Mensch dobra duša; ein Herz und eine Seele sein biti neločljiva/neločljivi; sich die Seele aus dem Leib rennen/reden z vsemi silami teči/govoriti; sich die Seele aus dem Leib husten obupno kašljati; jemandem die Seele aus dem Leib prügeln (koga) do mrtvega pretepsti;
an: Schaden an der Seele nehmen/genommen haben biti pokvarjen;
auf: auf der Seele brennen pekliti (koga); auf die Seele binden toplo položiti na srce; zabičati; auf der Seele lasten/liegen ležati na duši, težiti srce; schwer auf der Seele liegen težiti srce;
aus: aus der Seele sprechen govoriti od srca, vzeti besedo iz ust; aus ganzer Seele iz vsega srca, iz vse duše;
in: in tiefster Seele do dna srca, na dnu srca; in die Seele schneiden zadeti v srce; in der Seele leidtun smiliti se v dno srca;
mit: mit ganzer Seele z vsem srcem; mit Leib und Seele z dušo in telesom;
von: sich etwas von der Seele reden/schreiben olajšati si dušo/srce

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

spirit¹ [spírit] samostalnik
duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
figurativno življenjska moč, volja
figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
množina razpoloženje; veter, sapica

in (the) spirit v duhu
out of spirits potrt, deprimiran
absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
animal spirit življenjska moč
astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
the Holy Spirit cerkev sv. duh
low spirits potrtost, deprimiranost
a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
a mischievous spirit hudoben škrat
a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
peace to his departed spirit mir njegovi duši
the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
poor spirits pobitost, potrtost
public spirit smisel za javni blagor
unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
the spirit of the law duh zakona
to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
to call up a spirit klicati duhá
our spirits go up (rise) naša morala se dviga
he has the spirit of a lion on ima levji pogum
to keep up one's spirits ne izgubiti poguma

spírit -e n

1. duh

2. duša