Franja

káplja goutte ženski spol

deževna kaplja goutte de pluie
vodna kaplja goutte d'eau
dobra (vinska) kaplja un bon vin, un bon cru
do zadnje kaplje jusqu'à la dernière goutte

kapljic|a ženski spol (-e …) der Tropfen, das Tröpfchen
za vino: dobra/žlahtna kapljica ein guter/edler Tropfen
(krvi Blutströpfchen, Blutstropfen, potu Schweißtropfen, vode Wassertropfen, rose Tautropfen)
kapljice množina Tropfen množina, -tropfen
( medicinabaldrijanove Baldriantropfen, Hoffmannove Hoffmannstropfen, proti kašlju Hustentropfen, za nos Nasentropfen, za oči Augentropfen, za srce Herztropfen, za želodec Magentropfen)
medicina par kapljic krvi die Schmierblutung
dajati po kapljicah eintropfen, eintröpfeln, einträufeln
dodajati po kapljicah zutropfen
po kapljicah tröpfchenweise, tropfenweise
kemija analiza v kapljici die Tüpfelanalyse

kápljica droplet

dobra kápljica (figurativno) good wine
le kápljica v morju a mere drop in the bucket (ali in the ocean)
Hoffmannove kápljice spirit of ether
izpiti do zadnje kápljice to drink off at a draught, to toss off, to drain to the dregs, to leave no heeltaps
po kápljicah (po malem) in dribs and drabs

kápljica gotita f

dobra kapljica (fig) un vino exquisito (ali de excelente calidad)
on ima rad dobro kapljico (fam) le gusta echar un trago

kokóš (-i) f

1. gallina; pollo:
krmiti kokoši dare il becchime alle galline
zaklati kokoš tirare il collo alla gallina
kokoši dobro, slabo nesejo le galline fanno, non fanno le uova
jesti kokoš mangiare carne di pollo
domača kokoš gallina ruspante
pren. hoditi s kokošmi spat andare a letto con le galline
pren. biti mokra kokoš essere un pulcino bagnato
pren. kokoš, ki nosi zlata jajca la gallina dalle uova d'oro

2. zool. (samica nekaterih na tleh živečih ptic) femmina (di fagiano, urogallo e sim.)
PREGOVORI:
stara kokoš, dobra juha gallina vecchia fa buon brodo

kvalitéta calidad f

dobra, boljša kvaliteta buena calidad, calidad superior
srednja (slabša) kvaliteta calidad media (inferior)
znak kvalitete signo m de calidad

lékcija lesson

dajati (jemati) učne lékcije to give (to take) lessons
jemati francoske lékcije pri X-u to take lessons in French from X
dati komu lékcijo (figurativno) to teach someone a lesson
začeti z lékcijami to start lessons
dobil sem svojo lékcijo (figurativno) I've learnt (ali had) my lesson
to je bila dobra lékcija zame this was a good lesson for me
dobil je lékcijo, ki jo bo dobro pomnil he's had a lesson he won't forget in a hurry

létina crop (s pl); (žita itd.) yield, harvest

sadna létina fruit crop
dobra sadna létina a good yield of fruit
letos létina slabo kaže prospects for the harvest are poor this year
obeta se bogata létina the crop promises to be very abundant, a rich crop is expected
ne obeta se dobra létina the crops look rather poor
pospraviti létino to get in the crop, to gather in the crops
slaba létina bad harvest
letos je bila slaba létina the harvest failed this year

létina année ženski spol (agricole), récolte ženski spol , moisson ženski spol

dobra letina bonne (ali riche) récolte
slaba letina mauvaise récolte, récolte déficitaire
deževje je pokvarilo letino les pluies ont gâté la récolte

létina (-e) f

1. agr. raccolto:
rekordna letina raccolto eccezionale
sadna, vinska letina raccolto della frutta, vendemmia
letina krompirja raccolto di patate

2. annata:
dobra, slaba letina una buona, una cattiva (scarsa) annata

3. gozd. (letnica) anello annuale

4. jur., hist. tributo annuo (all'autorità giudiziaria)

lóvka lóvica (ženska) huntress; (organ) tentacle; arm

ki ima lóvke tentacled
mačka je dobra lóvka, lóvica the cat is a good mouser

matematičarka samostalnik
1. (strokovnjakinja) ▸ matematikusNemška matematičarka Maria Reiche je več kot pol stoletja posvetila študiju arheologije. ▸ Maria Reiche német matematikus több mint fél évszázadot szentelt a régészet tanulmányozásának.
Po osnovni izobrazbi je matematičarka, diplomirala je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. ▸ Alapvégzettsége szerint matematikus, de a ljubljanai természettudományi és technológiai karon szerzett diplomát.

2. (ženska, ki dobro računa) ▸ matematikus
Nikoli nisem bila pretirano dobra matematičarka. ▸ Sohasem voltam túlságosan jó matematikus.
Veliko bolj kot note obvlada številke in matematiko; velja za najboljšo matematičarko v družini. ▸ Sokkal jobban ért a számokhoz és a matematikához, mint a hangokhoz; őt tartják a család legjobb matematikusának.

méra measure; (velikost) size; (obsežnost) extent, dimension

normalna méra standard; gauge; (stopnja) degree; (merjenje) measurement; (razmerje) rate, scale, index; (zmernost) moderation, temperance; (verz) metre, measure; glasba bar, time; (ukrep) measure, step
mére in uteži measures and weights pl
dobra (slaba) méra full (short) measure
dolžinska méra linear (ali long) measure
ploščinska méra square (ali superficial) measure
prostorninska méra cubic measure
votla méra measure of capacity
največja skupna méra matematika greatest common measure
obrestna méra rate of interest
zvrhana méra heaped up (ali strike, struck-) measure
do neke mére to a certain degree, in some measure; to a certain extent, to some extent
v obilni méri amply, richly
v veliki méri to a high degree, to a great (ali large) extent; largely, higly
prek mére beyond measure, beyond all bounds
v neki méri in a measure
čez vse mére exceedingly, excessively, immoderately, out of all measure
v isti méri kot... in the same measure as...
v enaki méri alike
napravljen po méri made to measure
obleka po méri bespoke suit, ZDA custom suit
po méri narejena oblačila clothes pl made to measure, ZDA custom clothes pl
enota mére unit of measure
krojač, ki dela po méri bespoke tailor
dati dobro méro to give good measure
držati se mére to be moderate, to observe due moderation
napraviti vse potrebne mére (ukrepe) to take all the necessary steps
podvzeti (lotiti se) primerne mére (ukrepe) to take appropriate action
podvzeti temeljite, dalekosežne mére to take sweeping measures
podvzeti vse potrebne previdnostne mére to take all due precautions
on ne pozna mére he knows no bounds
to presega vse mére that goes beyond all bounds
prekoračiti méro (figurativno) to overstep the mark, to go too far
napraviti méro polno (figurativno) to fill the cup to the brim
do kolikšne mére mu moremo zaupati? how far can he be trusted?
vzeti komu méro za kaj to take someone's measurements for something
vzeli so mi méro za plašč (za obleko) I have been measured for a coat (for a suit)

mis|el ženski spol (-li …)

1. der Gedanke, -gedanke (najljubša Lieblingsgedanke, osnovna Grundgedanke, postranska Nebengedanke, skrita Hintergedanke, vodilna Leitgedanke, zaključna [Schlußgedanke] Schlussgedanke; na beg Fluchtgedanke, na maščevanje Rachegedanke, na poroko Heiratsgedanke, na samomor Selbstmordgedanke, na smrt Todesgedanke, na umor Mordgedanke)
… misli Gedanken-
(bogastvo die Gedankenfülle, branje das Gedankenlesen, globina die Gedankentiefe, igra das Gedankenspiel, izmenjava der Gedankenaustausch, naval medicina das Gedankenjagen, polet der Gedankenflug, prenos die Gedankenübertragung, preskok der Gedankensprung, sled medicina die Gedankenfolge, tok der [Gedankenfluß] Gedankenfluss)
slušno dojemanje lastnih misli medicina das Gedankenlautwerden
brati misli Gedanken lesen
znati brati misli ein Gedankenleser sein
hiter kot misel gedankenschnell

2. (pojem, ideja) der Gedanke, -gedanke, die Idee, -idee (Boga Gottesgedanke, Gottesidee, enakosti Gleichheitsgedanke, Gleichheitsidee, miru Friedenssgedanke, Friedensidee, medicina prisilna Zwangsidee, svobode Freiheitsgedanke, vodilna Leitidee)
nora misel eine Kateridee, Schnapsidee
…misli Ideen-
(beganje medicina die Ideenflucht)
poigravati se z mislijo mit dem Gedanken spielen/liebäugeln
figurativno želja je rodila to misel der Wunsch ist/war (hier) Vater des Gedankens
z mislijo na kalorije kalorienbewusst

3. (mišljenje) v kaki stroki, deželi ipd.: das Denken (kitajska misel das chinesische Denken, sodobna biološka misel das biologische Denken der Gegenwart)

4.
misel (predvsem) na kaj das -denken
(prestiž Prestigedenken, profit Profitdenken, uspeh Erfolgsdenken, varnost Sicherheitsdenken)

5.
nenadna misel (pomisel, preblisk) der Einfall
priti na misel komu einfallen (prišlo mi je na misel es ist mir eingefallen), auf den Gedanken kommen/auf etwas kommen (ich bin auf den Gedanken gekommen, ich bin darauf gekommen), na noro misel: verfallen auf (wie bist du darauf verfallen?)
spet priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen

6.
misli množina (mnenje) Ansichten množina
biti istih misli z (die) Ansichten teilen mit

7.
misli množina (mnenje) die Meinung
svoboda misli die Denkfreiheit, Gedankenfreiheit, Meinungsfreiheit
(premišljevanje) Gedanken množina; der Sinn
zatopiti se v misli sich in Gedanken vertiefen
zatopljen v misli selbstvergessen, gedankenverloren, gedankenversunken, in Gedanken vertieft/versunken
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
v mislih gedanklich
v mislih pregledati Revue passieren lassen
ne iti iz misli nicht aus dem Sinn gehen/kommen
imeti v mislih etwas im Sinn haben, denken an
izpred oči, iz misli aus den Augen, aus dem Sinn

8.
rastlinstvo, botanika dobra misel der Dost

mísel (-sli) f

1. pensiero:
hiter kot misel rapido come il pensiero
zatopiti se v misli sprofondare nei pensieri

2. (mnenje, mišljenje) parere:
nikomur nočem vsiljevati svojih misli non voglio imporre il mio parere a nessuno

3. (najvišja umska dejavnost kot nosilec razpoloženja, čustvene reakcije) pensiero:
obhajale so ga črne misli lo assillavano pensieri tristi
hudobna, maščevalna misel mu je šinila v glavo ebbe un pensiero malvagio, un pensiero di vendetta

4. misel na (izraža trajnejšo prisotnost česa v zavesti) pensiero:
misel na smrt ji hromi voljo il pensiero della morte le paralizza la volontà

5. (rezultati najvišje umske dejavnosti, ki nakazuje uresničitev česa) idea:
preblisnila, prešinila ga je misel, kako rešiti problem gli balenò nella testa l'idea di come risolvere il problema

6. (v znanosti ali umetnosti) idea, pensiero:
vodilna misel Prešernove, Leopardijeve poezije l'idea chiave, il pensiero dominante della poesia del Prešeren, del Leopardi
Platonova filozofska misel il pensiero filosofico di Platone
razvoj znanstvene misli lo sviluppo del pensiero scientifico

7. v mislih (v adv. rabi) col pensiero, nei pensieri, fra di sé, dentro di sé:
v mislih sem bil z vami col pensiero ero con voi
v mislih je ponavljal izpitna vprašanja fra di sé andava ripassando le domande dell'esame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
njegove misli se nikdar ne dvignejo nad osebno korist non pensa che al proprio tornaconto
moja prva misel je bila namenjena njej il mio primo pensiero andò a lei
ne moči zbrati svojih misli non poter concentrarsi
brati komu misli indovinare cosa uno pensa
izmenjavati misli scambiare le idee
pren. to mi (sploh, nikdar) ne pride na misel non mi passa neanche per l'anticamera del cervello
še na misel mi ne pride, da bi ... non ci penso neppure a...
imeti koga pogosto v mislih pensare spesso a uno
priti na čudovito misel avere un'idea fantastica
bili so vsi enih misli erano tutti unanimi, concordi
ne imeti nobenih skritih misli non nascondere niente
rel. grešiti v mislih peccare nel (di) pensiero
bot. dobra misel origano (Origanum vulgare)
soc. družbena misel pensiero sociale
muz. glasbena misel tema

mlékarica milkmaid; dairymaid; milk-woman, pl milk-women; (krava) milker

ta krava je dobra (slaba) mlékarica this cow is a good (bad) milker

nakána intention ženski spol , dessein moški spol , projet moški spol , plan moški spol

dobra (slaba) nakana bonne (mauvaise) intention
goljufiva nakana intention frauduleuse

novíca (-e) f

1. notizia, nuova; novità; knjiž. novella:
izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico sapere, pubblicare, trasmettere, comunicare la notizia
dobra, vesela novica notizia buona, allegra
slaba, žalostna novica notizia cattiva, triste
filmske novice cinegiornale

2. novice star. (časopis) gazzettino:
podeželske novice gazzettino regionale

3. nareč. nuovo tributo, nuova imposta

obiskovánost

dobra, slaba obiskovanost présence ženski spol régulière, irrégulière

odlik|a ženski spol (-e …) die Tugend, der Vorzug, (posebno dobra lastnost) die Stärke
biti (čigava) odlika (jemanden) auszeichnen, (jemandes) Stärke sein
z odliko (odličnim uspehom) mit Auszeichnung