Franja

ȍduha ž
1. dih, sapa, zrak: gdje će ti svijeća gorjeti kad nema niotkuda -e
2. ekspr. duh: tu ima obilje tude -e u govoru i običajima

puff¹ [pʌf] samostalnik
dihljaj, dih; pihljaj, sunek vetra; izpuh (dima), puh, izpuhnjen dim; krhko pecivo; pudrana blazinica (tudi powder-puff)
pretirana reklama, hvalisanje; izbočina, oteklina, naborek

răsufláre -ări f dih, dihanje, sapa

respiration [respəréišən] samostalnik
dihanje, dih; (o rastlinah) sprejemanje kisika in izločanje ogljikovega dvokisa

respiro m

1. dih, dihanje:
fino all'ultimo respiro do zadnjega diha
avere il respiro regolare, affannoso dihati normalno, sopsti
mandare l'ultimo respiro izdihniti
mandare un respiro oddahniti si
trattenere il respiro per la paura od strahu zadržati dih

2. pren. mir; premor; odlog (plačila):
lavorare senza respiro delati nepretrgoma
accordare un breve respiro privoliti v kratek odlog (plačila)

3.
di ampio respiro pren. navdahnjen, daljnosežen, široko zasnovan:
opera di ampio respiro navdahnjeno delo

4. glasba pavza za vdih

respiro moški spol dih; pavza; šolski odmor; mir; plačilni rok, moratorij

soffio m (pl. -fi)

1. pih; piš; dih:
in un soffio, d'un soffio v trenutku, hipoma
un soffio di vento piš vetra

2. pren. knjižno navdih

3. rahel šum, brnenje

4. med. šum

sòluk m (t soluk) dih, sapa

sospiro m

1. vzdih, vzdihljaj:
un sospiro di sollievo vzdih olajšanja
fare, mandare un sospiro vzdihniti

2. knjižno hrepenenje

3. dih:
dare, mandare, rendere l'ultimo sospiro izdihniti, umreti

4. knjižno dih, sapica

5. kulin. čokoladna tortica

souffle [suflə] masculin pihljaj, sapa, sapica, piš, puh; šum; dih; figuré navdih, inspiracija

souffle d'une bombe puh bombe
souffle de vent piš vetra
souffle de vie iskrica življenja
il n'y a pas un souffle niti sapice ni
avoir du souffle regularno dihati (kar omogoča dolgo govorjenje ali dolg tek); figuré biti drzen
avoir le souffle coupé biti čisto brez sape
on en a le souffle coupé to človeku vzame sapo
avoir le souffle court hitro se zasopsti; figuré ne imeti dovolj inspiracije
n'avoir qu'un souffle de vie biti zelo slab, na smrt bolan
être à bout du souffle (figuré) omagati, ne moči dokončati nekega dela
éteindre la bougie d'un souffle, avec son souffle upihniti svečo
manquer de souffle biti nadušljiv
rendre le dernier souffle izdihniti, umreti
on le renverserait d'un souffle (figuré) vsaka sapica bi ga podrla, zelo slab, šibak je
retenir son souffle zadrževati sapo, dih
ne tenir qu'à un souffle (figuré) viseti (le) na nitki

spīritus -ūs, m (spīrāre)

1. zrak, sapa, sapica, dih, pihanje, pihljanje, piš, vetje, vejanje (vetra), veter, vetrič, starejše hlip, vzduh: Pl., Varr., Col., Q., Front., Amm. idr., spiritus Boreae V., austri Ci. (Arat.), quid est tam commune quam spiritus vivis, terra mortuis, mare fluctuantibus? Ci., cum tribus rebus animantium vita teneatur, cibo, potione, spiritu Ci., vehementior enim spiritus ventus est Sen. ph., spiritus, quem Graeci nostrique eodem vocabulo aëra appellant Plin., semper aër spiritu aliquo movetur Plin. iun.; o prikaznih, povezanih z vetrom: acrioris spiritus cursum Amm. blisk, strela, exiguis imbribus disiecto concreto spiritu Amm. toča; tudi vetrovi v človeškem telesu, plini, napenjanje, izločanje plinov: alvus redditur cum multo spiritu Cels., digerere spiritum Cels.

2. occ.
a) zrak, sapa, ki jo človek vdihuje, dih, dihanje, sopenje, vdih (vdihljaj), izdih (izdihljaj), starejše sopenje, duška: spiritus brevis Q. ali angustior Ci. plitko dihanje, kratka sapa, creber spiritus aut ingens raroque coortus Lucr., vitalis Ci., Sen. ph. ali animalis Vitr. življenjski duh, ad hauriendum spiritum Ci., uno spirito Ci. v eni sapi, extremo spiritu Ci. ob zadnjem dihu, z zadnjim dihom, usque ad extremum spiritum Ci. do zadnjega diha, unius spiritus esse Q. v eni sapi (z enim dihom, na prva usta) izgovoriti, filiorum suorum postremum spiritum ore excipere Ci., extenuare spiritum in auras O., attractus ab alto spiritus V. globoko iz prsi, iz globine prsi potegnjena sapa, spiritu in pulmones anima ducitur Ci. ali aër spiritu ductus Ci. z dihanjem, neque habet, quas ducat, spiritus (dihanje) auras O., spiritum reddere Ci. zrak (sapo) od sebe da(ja)ti, spiritum ducere Ci., Corn., Cu. ali trahere Cels., Col., Plin., Q. ali movere Cels. zrak (sapo) zajemati, dihati, reddere ultimum spiritum Vell. ali ultimum spiritum trahere Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.) zadnjič dihniti (zadihati) = izdihniti (dušo), sub acerbissimi carnificis arbitrio spiritum ducere L. giniti, umirati, hirati, spiritum includere L., Plin. ali intercludere L., Cu. ali praecludere Plin. ali intercipere Sen. rh. zapreti sapo, quos idem deus de suis spiritibus figuravit Lact.
b) (pesn.) vzdih, vzdihljaj: latere petitus imo spiritus H., surget et invitis spiritus in lacrimis Pr., aspice, ut in toto nullus mihi corpore surgat spiritus Pr.
c) kačje sikanje, sičanje: V. (Cul.).
d) (kot gram. t.t.) pridíh, aspirácija: Aus., spiritus asper vel lenis Prisc.
e) ton, zvok, glas: tremulus Q., (sc. tibiae) recto modo exitu graviorem spiritum reddunt Q., spiritus et anhelitus e pectore eius evadere Gell.
f) po dihanju umerjeni delec (delček) časa ali takta: sic verba versu includere, ut nihil sit ne spiritu quidem minimo brevius aut longius quam necesse est Ci.
g) hlap(i), hlapenje, izhlapevanje, sopuh, duh, dah, vonj: aëris spiritus graves Vitr. slabo vreme, slab zrak, megleni prameni, unguenti suavis spiritus Lucr., spiritus foedi odoris Cels., spiritus florum Gell.

3. meton. dih(anje) = življenje: ne cum sensu doloris aliquo spiritus auferatur Ci., cum plaga una reliquum spiritum exhausisset Ci., spiritum patriae reddere Ci., vanescit spiritus in auras O., semper … spiritus meus ex te pependit Cu., non effundere mihi spiritum videtur, sed tradere Sen. ph., spiritum alicui eripere Sen. tr., aliquem spiritu privare Vell., spiritūs ferini latro Vell., spiritum ponere Val. Max., Eccl. ali deponere, dimittere Eccl. izdihniti (dušo), dušo spustiti; occ.
a) duša, duh: dum spiritus hos regit artus V., morte carens spiritus O., spiritus infelix peregrinas ibit in auras O., de natura animae et dissociatione spiritus corporisque (= o smrti) inquirebat T.; pesn.: caelum ac terras … spiritus intus alit V. svetovni duh.
b) duša (konkr.) = oseba, posameznik: carissimi tibi spiritus Val. Max., religiosissimus spiritus tam crudeliter vexatus Val. Max. Pooseb. Spīritus -ūs, m Duh: Spiritus sanctus Aus., Cod. I., iurare per Deum et per Christum et per Spiritum sanctum Veg., nocens ille Spiritus Lact. hudobni duh.

4. metaf.
a) božji navdih, navdahnjenje, navdahnjenost, navdušenje, navdušenost, ognjevitost, vzlet, polet, dvig, povzdignitev, zanos, vznesenost: a summis hominibus … accepimus … poëtam … quasi divino quodam spiritu inflari Ci., divino spiritu contineri Ci., augeri caelesti spiritu Ci., libri carent spiritu Ci., divino spiritu instinctus, tactus L., acer spiritus H. ognjevit zanos, spiritus poëticus Q.; occ. pevski ali pesniški duh ali navdih (polet, zanos), pesnjenje, pesnikovanje: o mihi … maneat … spiritus … tua dicere facta V., spiritum Phoebus, mihi Phoebus artem carminis … dedit H., mihi … spiritum Graiae tenuem Camenae Parca non mendax dedit H., qualis Pindarico spiritus ore sonat Pr.
b) duh, poseb. vzvišen, podjeten, pogumen, visoko mereč, drzen duh, ognjevit, navdušen pogum, ognjevitost, čud, misli, mišljenje (pogosto v nom. in acc. pl.): vir ingentis spiritus L., imperator generosi spiritus Plin., qui spiritus illi (dat.), qui voltus V., avidus spiritus H. duh lakomnosti, spiritūs plena (ingenii vis) Q., vestra nobilitate dignos spiritus capiatis Cu., hostiles iam tum spiritus gerens L. že tedaj sovražnega duha (mišljenja), spiritus hostiles induere T., impotenti animo spiritus facere L. osrčiti, opogumiti, altiores spiritus sumere T. višje meriti, stremeti višje, spiritus eius mitigare T. njegovo ne(je)voljo, njegovo ogorčenost (ogorčenje), spiritus in dicendo posse concipere Q., cetera maioris operis ac spiritus Q. večjega pomena in višje vrste; occ. samozavest, pretiran ponos, napuh, domišljavost, prevzetnost, oholost, ošabnost, kljubovanje, kljubovalnost, trma, uporništvo, upiranje: his rebus tantum fiduciae ac spiritus Pompeianis accessit, ut … C., spiritus tribunicii Ci., patricii L. oholost plemstva, regios spiritus repressit N. kraljevsko, samodržno prevzetnost, muliebri spiritu inflata L., res enim gestae, credo, meae me nimis extulerunt ac mihi nescio quos spiritus attulerunt Ci., remittere spiritus, comprimere animos suos, sedare arrogantiam Ci., unius tribuni militum animos ac spiritus capere Ci. oblastne in prevzetne zahteve, cum … spiritus plebs sumpsisset L. se je (bilo) prevzelo, je (bilo) postalo prevzetno (ošabno), magnos spiritus sumere C. zelo se prevze(ma)ti, posta(ja)ti zelo prevzeten, Ariovistus tantos sibi spiritus, tantam arrogantiam sumpserat, ut ferendus non videretur C. se je (bil) navzel tolikšne prevzetnosti, tolikšne predrznosti (arogance), je postal tako prevzeten, tako predrzen (aroganten), spiritus Dolabellae Ci. prevzetno, (pre)oblastno vedenje, multis saepe bellis fractos spiritus esse L., spiritus truces ac minas alicuius ferre Sen. tr.; v pomenu ošabnost, ponos: cecidit spiritus tuus Pr., si cui honores subdere spiritus potuerunt L., ex magnitudine rerum spiritum ducat Q., qui probe nosset spiritus eius Cu. — Soobl. spīritum -ī, n: It.

Opomba: Prud. meri spìrìtus. Redki in le poznolat. so množinski skloni: gen. spirituum Prisc. in dat. ali abl. spiritibus Vulg., Aug.

sufláre -ări f

1. dih, dihanje
□ fără suflare zadihan, upehan

2. pihanje

suspīrium -iī, n (suspīrāre)

1. globoko sopenje, globok sopljaj, vzdih, vzdihljaj, sapa, dih: alto tantum suspiria ducis pectore O. globoko sopeš; tako tudi: penitus traxit suspiria motu O.; suspiria dura Lucan., nec dat suspiria cursus Lucan., versabant suspiria Sil., cessant suspiria Mart., ut suspiria nulla sentiantur Mart.; occ. (kot bolezen) tiščanje v prsih, težka sapa, sopihanje, zasopihanost, zadihanost: uni morbo assignatus sum, qui dici suspirium potest Sen. ph., suspirio laborantibus Col. (o ovcah), suspirium articulare P. Veg., morbus cito in suspirium, i. e. anhelitum transit P. Veg.

2. vzdihovanje, vzdihljaj, ječanje, stok, stokanje: sine sollicitudine, sine desiderio, sine cura, sine suspirio Ci., Myrrha patre audito suspiria duxit ab imo pectore O. je prav globoko (za)vzdihnila, vultum ima ad suspiria ducere O. obraz razvleči k vzdihu (vzdihovanju), odi ego quos numquam pungunt suspiria somnos Pr.; occ. v pl. = vzdihljaji ljubezni, ljubezenski vzdihljaji: talibus alloquitur, repetens suspiria, dictis O., sollicitus repetam totā suspiria nocte Tib.; meton. (v pl.) žalost, bolečina, tuga, starejše pečal: cum uxor vigilias, somnos, suspiria matri Liviae patefaceret T.

vaharada ženski spol dih; sapa; para, hlap

waft [wa:ft ameriško wæft]

1. samostalnik
zamah, prhutanje s perutmi (of a bird ptice)
dih (of perfume parfuma)
sapica, pihljaj, puh
figurativno val (veselja, zavisti)
navtika v sredini zavozlana zastava kot znamenje v sili

2. prehodni glagol
lahko in hitro prenašati, premikati (v zraku, v vodi); obračati (the eyes oči)
odnesti, odpihati (smells, sounds vonje ali duhove, zvoke)
veti (veter), nositi; poslati (a kiss poljub)
neprehodni glagol
lebdeti, plavati, viti se, plapolati (in the wind v vetru)
pihati (from iz, od)

whiff¹ [wif]

1. samostalnik
pihljaj, pihanje, prepih; dih; sapica; (neprijeten) vonj, duh
figurativno malenkost; poteg dima (iz cigarete, pipe); izdihnjen dim (pri kajenju); cigareta, cigara; pisk
navtika lahek čoln na vesla, skif

a whiff of temper rahel izbruh jeze (razdraženosti)
a whiff of grapeshot vojska kartečni izstrelek

2. neprehodni glagol
pihati; dimiti, kaditi
prehodni glagol
izvreči dim, kaditi (pipo); vdihniti, vsrkati

to whiff away odpihniti

whiffle [wifl]

1. samostalnik
dih, pihljaj (vetra); pihanje

2. neprehodni glagol
sunkovito pihati (zdaj pa zdaj, z menjavanjem smeri) (o vetru); obračati se (about)
plapolati (plamen); migljati
figurativno biti vihrav, frfrast
prehodni glagol
odpihati, razpršiti, razpihati; premetavati (ladjo)

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

вздох m vzdih(ljaj), dih

дух m duh; razpoloženje; pogum; (lj.) vonj; dih;
быть в духе biti dobro razpoložen, biti dobre volje;
пасть духом obupati;
поднять д. vzdigniti razpoloženje, moralo;
собраться с духом zbrati se; odločiti se;
у меня д. захватывает sapo mi jemlje;
злой (нечистый) д. hudič;
святым духом узнать (šalj.) uganiti, zvedeti bogve kako;
во весь д. (что есть духу) na vso moč, na vse kriplje;
у него нет духу nima poguma;
быть на духу (zast.) biti pri spovedi;
как на духу (zast.) odkrito;
дух вон у кого umrl je, izdihnil je;
одним духом v dušku;
перевести д. oddahniti si;
испустить д. umreti;
о нём ни слуху, ни духу o njem ni ne duha ne sluha;
чтоб духу не было naj pri priči izgine