Franja

prae-cipiō -ere -cēpī -ceptum (prae in capere)

1. (v)naprej vzeti (jemati), prevze(ma)ti, komu kaj, prisvojiti (prisvajati) si: aquam Lucr., pecuniam mutuam C. vnaprej vzeti (jemati) na posodo, izposoditi (izposojati) si, locum Cu. ali Piraeeum L. ali litora V. prej zasesti, tako tudi mons praeceptus S., iter Cu., L. ali aliquantum viae, longius spatium L. prej pre(hod)iti, premeriti (nekoliko poti, daljši kos poti), malce (nekoliko) prehiteti koga, aliquantum ad fugam temporis L. precej časa (prednosti) za beg si pridobiti, tempore praecepto L. zaradi časovne prednosti (prehitevanja), bellum T. prej začeti vojno, fata veneno Fr. smrt prehiteti s strupom, prej se zastrupiti, si lac praeceperit aestus V. če vročina izsuši mleko (= če mleko izhlapi), preden molzemo, praecipitur seges O. prehitro zori.

2. (vna)prej uži(va)ti, (ob)čutiti: ut ne multi illud (sc. candelabrum) ante praeciperent oculis quam populus Romanus Ci., eius rei laetitiam L., spectatissimi triumphi laetitiam Hirt., spem L., laudem T. (Dial.); occ. kot jur. t.t. (dediščino) vnaprej dobiti, vnaprej (po)dedovati: Plin. iun., Icti.

3. (po)prej, vnaprej misliti, predstaviti (predstavljati) si, (iz)vedeti, (spo)znati itd.: victoriam animo C., cogitatione futura Ci., omnia praecepi atque animo mecum ante peregi V., spe hostem V. predstavljati si, v duhu videti, rem famā L., consilia hostium Ci. vedeti za sovražne naklepe, preden se uresničijo; opinione praecipere z ACI vnaprej domnevati se: C.

4. predpis(ov)ati, naročiti (naročati), svetovati, da(ja)ti nasvet(e), odrediti (odrejati), opozoriti (opozarjati) na kaj, vele(va)ti, ukaz(ov)ati: abs.: ut erat praeceptum C., ut praeceperat, sicut praeceptum erat Cu.; z obj.: Cu. idr., hoc tibi praecipio Ci., quidquid praecipies (v vseh svojih predpisih (pravilih)) esto brevis H.; s finalnim stavkom: N., Plin. iun. idr., praecipit, omnes mortales pecuniā aggrediantur S., praecipitur aedilibus, ut noctu vigilias agerent Ci., hoc praecipio, ne segniores sitis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praecipit, quae fieri velit C., quid fieri vellent, praeceperunt N.; redko z inf.: Plin., O., iustitia praecipit parcere omnibus Ci.; pri poznejših piscih analogno po glag. iubēre z ACI oz. NCI: Plin., Suet., Arn., Lact., ceteros omnes decedere praecepit Ap., pueros in agrum deduci praecepit Iust., ceteras (sc. sarcinas) incendi praecepit Cu., praecipimur domino psallere Cass., Philoromus auriga rapi praeceptus Amm.

5. učiti, da(ja)ti nauk(e), da(ja)ti po(d)uk: artem nandi O., praecipe lugubres cantus H. uči me, recte praecipi potest in amicitiis Ci.; z ACI: ratio parum praecipit nec bonum illud esse nec porro malum Ci.; abs. poučevati, biti učitelj: alicui Suet., de eloquentiā Ci., qui de arte dicendi praecipiunt Ci.; subst. pt. pr. m praecipientes učitelji: inscientia praecipientium T. (Dial.), eum in numero praecipientium non habeo Q.; tudi samo učenjaki = teoretiki: Q. (Institutio oratoria 2, 6, 1).

prestopno leto stalna zveza
(o številu dni) ▸ szökőév
Letos je prestopno leto, zato bo februar za en dan daljši. ▸ Az idei év szökőév, így a február egy nappal hosszabb lesz.

prolijo dolgovezen, razvlečen; obilen; natančen, obširen; dolgočasen

tras prolija discusión po daljši diskusiji

rallonger [ralɔ̃že] verbe transitif podaljšati; verbe intransitif, familier podaljšati se

se rallonger podaljšati se, postati daljši
rallonger une robe, une laisse podaljšati obleko, vrvico (za psa)
les jours rallongent dnevi se daljšajo

rato moški spol trenutek, hip; (kratek) čas

buen rato daljši čas; ugodje, zadovoljstvo
mal rato neprijetnost, nevolja, jeza
pasar un buen rato doživeti srečen trenutek
pasar un mal rato doživeti nevšečnost
al cabo de un rato čez nekaj časa, kmalu nato
al poco rato po kratkem času; kmalu nato
a cada rato vsak trenutek; neprestano
de rato en rato od časa do časa, s prekinitvami
dentro de un breve rato kmalu, v kratkem roku (času)
en poco rato v kratkem
¡hasta otro rato! na svidenje!
hace un rato pred kratkim
hace (ali hacía) largo že dolgo, od davna
un rato enkrat
hay para rato to bo še dolgo trajalo, (ironično) s tem bo še dosti posla
pasar el rato (dolg)čas preganjati, razvedriti se
para pasar el rato za zabavo
a ratos od časa do časa, s prekinitvami
a ratos perdidos v prostem času

repozitorij samostalnik
1. v računalništvu (skladišče elektronskega gradiva) ▸ repozitórium, adatttár
2. (arhiv) ▸ tárház, tár
Jezik - to vemo vsi - ni zgolj sredstvo komunikacije, je tudi repozitorij kulture, vseh informacij, s katerimi ravnamo, in vsega, kar tvori naš intelektualni svet. ▸ A nyelv – ezt mindannyian tudjuk – nemcsak a kommunikáció eszköze, hanem a kultúra, az összes általunk kezelt információ és mindannak a tárháza is, ami szellemi világunkat alkotja.
Antični epi so daljši, ker so bili v predpismenem obdobju repozitorij kompletnega zgodovinskega spomina in verske podlage plemen. ▸ Az ősi eposzok azért hosszabbak, mert az írásbeliség előtti korszakban a törzsek teljes történelmi emlékezetének és vallási alapjainak tárházát jelentették.

reunion [ri:jú:njən]

1. samostalnik
ponovno združenje; (družabno) srečanje, snidenje, sestanek (nekdanjih prijateljev, dijakov itd.); proslava (ponovnega snidenja); sprava, pobotanje; družabnost, družba

a family reunion zopetni sestanek ali snidenje članov družine, prijateljev itd. po daljši ločitvi

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zopet (se) združiti; ponovno se zediniti

round² [ráund] samostalnik
oblina, okroglina, okroglost, okrogel ali obel predmet, okrogla stavba; krog, venec; gibanje kroga, kroženje; obhod, runda; patrulja; runda (pri tekmah, igrah)
vojska naboj, granata, salva
figurativno salva smeha, odobravanja
lov strel; debela rezina (mesa); niz, vrsta dni
glasba pesem, ki se izmenoma poje, pesem pri kolu

round after round of applause aplavz brez konca in kraja
round of beef debel odrezek govedine
a round of beer runda piva (ki jo plača eden za vse omizje)
a round of cheers salve odobravanja
round of pleasures potovanje za zabavo; vrsta zabav
the daily round običajno vsakdanje delo (posel, opravilo), rutina
the Earth's yearly round letna krožna pot Zemlje
a fight of 10 rounds borba v 10 rundah
to dance in a round plesati v krogu, plesati kolo
the soldier got ten rounds of ball cartridges vojak je dobil deset nabojev
she had gone on a round of calls šla je (bila) na vrsto obiskov
to go for a good round iti na daljši (krožni) sprehod
the officer goes the rounds of sentries častnik obhodi straže
the policeman goes his round stražnik obhodi svoj revir
the story goes the round of the clubs zgodba kroži po klubih
to make the round of the barracks obhoditi vojašnico
to make (to go) one's rounds obhoditi, inšpicirati, pregledati, opraviti svoj običajni obhod
to serve a round of drinks plačati (dati za) rundo pijače

séjour [sežur] masculin (začasno) bivanje (v nekem kraju); bivališče

séjour forcé prisilno bivanje
le séjour éternel (religion) nebesa, raj
séjour de détente, thermal bivanje za odpočitek, za zdravljenje
séjour d'été à la campagne letovanje na deželi
séjour de neige bivanje za odpočitek v zimskem centru
séjour solitaire samotno bivališče
permission féminin, interdiction féminin de séjour dovoljenje za bivanje, prepoved bivanja
interdit masculin de séjour oseba, ki ji je prepovedano bivanje (v nekem kraju)
salle féminin de séjour dnevna soba
un trois pièces: séjour, deux chambres trisobno stanovanje: dnevna soba, dve spalnici
taxe féminin de séjour (turistična) taksa (za bivanje)
faire un bref, un long séjour à la campagne bivati kratek čas, daljši čas na deželi

svídenje encuentro m

na svidenje! ¡hasta la vista!; ¡adiós!; ¡hasta luego!; ¡hasta después!, (za daljši čas) ¡hasta más ver!

širòk (-ôka -o) adj.

A)

1. largo; ampio:
klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
široka ramena larghe spalle
široka obleka vestito ampio

2. largo, vasto, grosso:
človek širokih nazorov uomo di idee larghe
za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
široko delovno področje vasto campo d'azione
biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
široko filmsko platno schermo panoramico
širok kozarec tumbler
široka steklenica toscanella
lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
žel. široki tir scartamento largo
med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
anat. široka mišica vasto
široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

B) širôki (-a -o) m, f, n
na široko odpreti okno spalancare la finestra
pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari

μακρός 3 [Et. lat. macer, nem. mager (= prv. pom. dolg v primeri s širokostjo = tenek, suh)] [comp. μακρότερος, μάσσων, sup. μακρότατος, μήκιστος, adv. μήκιστα] 1. o prostoru: a) dolg, velik, visok, globok, silen, vitek; πλοῖον, ναῦς bojna ladja; dalek, oddaljen; μακροτέραν (ὁδόν) po daljši poti, ἐπὶ τὰ μακρότερα na dolgost, podolgoma, τὰ μακρότατα najbolj oddaljeni kraji; b) širok, prostran. 2. o času: dolg, dolgotrajen, obširen, μακρόν ἐστιν bilo bi preobširno (predolgotrajno), ἐέλδωρ želja, ki smo jo dolgo gojili. 3. adverb.: a) μακρόν, μακρά (βιβάς) z velikimi koraki, βοῶ glasno kričim, μακρὰ προσεύχομαι dolgo molim NT; b) διὰ μακροῦ daleč, od daleč; dolgo potem, οὐ διὰ μακροῦ ne dolgo (kmalu) potem, διὰ μακρῶν obširno; c) ἐπὶ μακρὸν πορεύομαι v dolgi vrsti, ὅσον (ἐπὶ) μακρότατον kar najdalje, ἐπὶ μακρότερον še več (bolj), ἐς τὰ μακρότατα kakor daleč je mogoče, προθυμέομαι trudim se na vso moč; d) μακρῷ pri komp. in sup. mnogo, daleko, kar; e) μακρῶς daleč, oddaljeno, obširno; μήκιστα naposled.

πολύς, πολλή, πολύ, ep. tudi πουλύς, πουλύ, ep. ion. πολλός, πολλόν [Et. idevr. polu-, πολλοί iz πολjο-, πολϝjο-; sor. nem. viel (stvn. filu) od kor. pelē, gl. πίμπλημι. – Obl. gen. πολλοῦ, -ῆς, -οῦ, dat. πολλῷ, πολλῇ, πολλῷ, acc. πολύν, πολλήν, πολύ, pl. πολλοί, πολλαί, πολλά itd.; ep. gen. sg. πολέος, acc. πουλύν, πολλόν, pl. nom. πολέες, πολεῖς, neutr. πολέα, gen. masc. πολέων, fem. πολλάων, πολλέων, dat. πολέσσι, πολέσι, πολέεσσι, acc. πολέας, πολεῖς. – comp. πλείων, πλέων, πλεῖον, πλέον, pred ἤ tudi πλεῖν, gen. πλείονος, πλέονος itd., acc. πλείω, πλέω, nom. in acc. pl. πλείους, πλείω, πλέω, ep. pl. nom. πλέες, dat. πλεόνεσσι, acc. πλέας; ion. sg. nom. neutr. πλεῦν, gen. πλεῦνος, acc. πλεῦνα, pl. πλεῦνες, πλεῦνα, πλεύνων, πλεῦνας. – sup. πλεῖστος] A Pozitiv. I. 1. adi. a) mnog, mnogoteren, mogoštevilen, pogosten, v obilici, πολλὸν ἦν τοῦτο τὸ ἔπος ta beseda se je pogosto izgovorila, οὔνομα ἦν πολλόν ime se je pogosto omenilo; b) velik, prostoren, obilen, obsežen, širok; dolg, dolgotrajen πόλεμος; c) močan, silen ἀνάγκη, mogočen, glasen θόρυβος, trd σιγή, ὕπνος, drag(ocen). – Raba: α.) z drugimi adjektivi je zvezan s καί: πολέες τε καὶ ἐσθλοί mnogi vrli, πολλά τε καὶ δεινά mnogo nevarnosti, πολλοὶ καὶ καλοὶ χιτῶνες mnogo lepih oblek, μέγας καὶ πολλός velik in močen; β.) predikativno; prevaja se adverbialno: πολλὸς ἦν λισσόμενος prisrčno (silno) je prosil, πολλὸς αἰνεόμενος mnogo (pogosto) hvaljen, πολλὸς ἔκειτο zleknil se je daleč po tleh; πολύς εἰμι pogosto prihajam, sem mnogo pri (v) čem; s pt. λέγων veliko (marljivo) govorim; πολλὴ (ἦν) na mnogih krajih čaščena, zelo slavljena; γ.) s spolnikom pomeni določene (znane) osebe/stvari: ὁ πολὺς τοῦ χρόνου večina časa, ὁ πολὺς βίος dolgo bodoče življenje, τὸ πολὺ πλῆθος glavna četa, ὁ στρατὸς ὁ πολλός velika vojska, večji del vojske, νῆες αἱ πολλαί večina ladij; δ.) brez spolnika pomeni: velik del, πολλαὶ τριήρεις velik del troveslač, πολὺ τοῦ στρατεύματος mnogo vojske, τῆς γῆς πολλή velik del zemlje, πολλὴ τῆς ὁδοῦ velik del pota, πολλή (sc. ὁδός) dolga pot. 2. kot subst. a) οἱ πολλοί večina, množica, narod, ljudstvo, svet, ljudje; b) (τὸ) πολύ velik del, največji del, večina, glavna četa, ὡς τὸ πολύ večinoma. 3. adverb. a) πολύ, πολλά mnogo, pogosto; jako, silno, zelo, daleko, daleč (presegam), močno, τὸ πολύ, τὰ πολλά večinoma, navadno, τὰ πολλὰ πάντα večinoma, povsem; πολύ in πολλῷ pri komp. in sup.: daleko, čim; b) διὰ πολλοῦ v veliki razdalji (oddaljenosti), čez dolgo časa, ἐκ πολλοῦ od daleč, iz (velike) daljave; že dolgo, že zdavnaj, ἐπὶ πολύ, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ daleč, daleko, večinoma, dolgo, predolgo, ἐς πολλά v vsakem pogledu (oziru), ἐπὶ πολλῷ za veliko ceno, z mnogimi žrtvami, drago, κατὰ πολλά v marsikaterem pogledu (oziru) μετ' οὐ πολύ ne dolgo potem NT, παρὰ πολύ daleko, odločilno (νικᾶν), πρὸ πολλοῦ pred dolgo časa, περὶ πολλοῦ ποιοῦμαι zelo cenim. B Kompar. πλείων, πλεῖον, πλέων, πλέον I. 1. adi. pogostejši, večji, (mnogo)številnejši, daljši, močnejši, silnejši, mogočnejši, πλείονος ἀποδίδομαι draže, πλείων νύξ večji del noči, αἱ πλείονες νῆες večina ladij, τὸν στρατὸν τὸν πλέω večji del vojske, ἡ πλέων στρατιά glavna vojska, πλείων χρόνος več časa. 2. subst. a) οἱ πλέονες večina, večji del, velika množica, ljudska stranka, narod, demokrati; b) τὸ πλέον večina, večji del, večje število, boljši ali močnejši del, dobiček, korist; πλέον ἔχω imam več (dobiček, prednost); πλέον εἰμί (γίγνομαι) pomagam, koristim komu, πλέον τι ποιῶ izpolnjujem (opravim) kaj, imam uspeh, οὐδὲν πλέον ἐστί nič ne pomaga; οὐδὲν πλέον ἐφέροντο nič niso opravili. 3. adv. a) πλέον več, dalje, οὐ τὸ πλέον … ἤ manj nego; b) τὸ πλέον, τὰ πλέω večinoma, praviloma; c) διὰ πλέονος dalj (časa), ἐκ πλείονος iz večje daljave, περὶ πλείονος ποιοῦμαι bolj cenim, ἐς τὸ πλέον dalje, ἐπὶ πλέον več, bolj, obširneje, πλεόνως (pre)več. C superl. πλεῖστος I. 1. adi. premnog, zelo (mnogo)številen, največ (njih), največji, najdaljši, najnavadnejši, zelo velik del, πλείστη γῆ zelo velik kos zemlje, πλεῖστός εἰμι τῇ γνώμῃ najbolj se nagibljem k temu mnenju; ὡς πλεῖστος kar največ, ὅτι πλεῖστος čim dalje, ὅσοι πλεῖστοι kar največ, ὁ πλεῖστος τοῦ βίου največji del življenskih potreb. 2. subst. (οἱ) πλεῖστοι večina, svet, ljudje; τὸ πλεῖστον največji del, glavna moč. 3. adv. πλεῖστον, (τὰ) πλεῖστα največkrat, večinoma, zelo pogosto, pri sup.: πλεῖστον κάκιστος najslabši izmed vseh, διὰ πλείστου v največji oddaljenosti, εἰς πλεῖστον največ, ἐκ πλείστου najdalje, ἐπὶ πλεῖστον največ, zelo dolgo, za zelo mnogo časa, večinoma, ἐκ τοῦ, ἐπὶ πλείστου od najdavnejših dni, τὸ πλεῖστον kvečjemu, περὶ πλείστου ποιοῦμαι najbolj cenim.

дольше komp. od
долгий in
долго daljši; dalj