Franja

jabolk|o¹ [ou̯] srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo der Apfel, -apfel (gojeno Kulturapfel, namizno [Eßapfel] Essapfel, Tafelapfel, pečeno Bratapfel, zgodnje Frühapfel, zimsko Dauerapfel, Winterapfel)
anatomija adamovo jabolko der Adamsapfel
očesno jabolko (zrklo) der Augapfel
figurativno jabolko spora der Zankapfel, die Streitfrage
figurativno ugrizniti v kislo jabolko in den sauren Apfel beißen
figurativno seštevati jabolka in hruške Äpfel und Birnen zusammenzählen, Äpfel mit Birnen addieren
jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
| ➞ → granatno jabolko, ➞ → sodomsko jabolko, ➞ → vodno jabolko, ➞ → volčje jabolko, ➞ → zrklo

jábolko apple

Adamovo jábolko anatomija Adam's apple
zimska jábolka pl winter apples pl
gnilo jábolko rotten apple
jábolko spora apple of discord
granatno jábolko pomegranate
rajsko jábolko tomato
ugrizniti v kislo jábolko (figurativno) to swallow a bitter pill, to grasp the nettle
jábolko ne pade daleč od drevesa like father, like son; he is a chip off the old block

jábolko pomme ženski spol

(anatomija) Adamovo jabolko pomme d'Adam
(botanika) granatno jabolko grenade ženski spol
namizno jabolko pomme de table (ali à couteau, à dessert)
pečeno jabolko pomme cuite au four
jabolko ne pade daleč od drevesa, figurativno tel père, tel fils; bon sang ne peut mentir
zagrizniti v kislo jabolko (figurativno) être obligé de s'exécuter, devoir avaler la pilule

jábolko (-a) n

1. melo, pomo

2. bot.
granatno jabolko melograno (Panica granatorum); (sadež) melagrana, melagranata

3. pog. anat.
Adamovo jabolko pomo d'Adamo

4. (okrogel predmet) pomo:
jabolko pri palici pomo del bastone

5. anat. (pogačica) rotula
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugrizniti v kislo jabolko fare buon viso a cattiva sorte, fare di necessità virtù
pren. jabolko spora, razdora il pomo della discordia
agr. prinčevo jabolko renetta
vladarsko jabolko globo imperiale
bot. volčje jabolko fisalide (Physalis)
bot. zlato jabolko giglio carniolano (Lilium carniolicum)
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero

jábolko manzana f

Adamovo jabolko (anat) laringe f, fam nuez f
jabolko ne pade daleč od drevesa (fig) el hijo de la gata, ratones mata, de tal palo tal astilla
ugrizniti v kislo jabolko (fig) apechugar con a/c; hacer de tripas corazón; fam tragarse la píldora

kakó how; in what way

kakó to? how so?
kakó lepó! how beautiful!
kakó daleč? how far?
kakó to, da... how comes it that..., how come that...
kakó vraga... how the deuce..., how the devil..., how the dickens...?
kakó, prosim? I beg your pardon, pogovorno pardon?; what was that?, what did you say?
kakó se počutiš? how do you feel?
kakó stara je? how old is she?
kakó dolgo ste že v Ljubljani? how long have you been in Ljubljana?
kakó je z vstopnicami? what about the tickets?
kakó lepo jutro! what a lovely morning!
kakó sem vesel, da te vidim! how pleased I am to see you!
kakó je nesrečna! how unhappy she is!
kakó mu je ime? what is his name?
kakó imenujete to (rečete temu) po angleško (v angleščini)? what do you call this in English?
kakó to, da si še vedno tu? how is it you're still here?
ne razumem, kakó je to možno I do not understand how this can be
nihče ne ve kakó mu je uspelo no one knows how he has done
kakó vendar... how on earth...
pa še kakó! and how
Se lahko poslužim vašega telefona? - Kako, da ne! May I use your telephone? - Why, yes! of course!

kakó

kako? ¿cómo?; ¿de qué modo?; ¿de qué manera?
kako to? ¿cómo así?, ¿cómo pués?, ¿cómo qué?!
kako vam gre? ¿cómo está usted?, ¿cómo (le) va (de salud)?
kakó si? ¿cómo estás?
kako dolgo? ¿cuánto tiempo?
kako dolgo si tu? ¿desde cuándo estás aquí?
kako prosim? ¿cómo?, ¿cómo dice (ali decía) usted?
kako daleč je do ...? ¿qué distancia hay de aquí a...?
kako sem srečen! ¡qué feliz soy!
kako dežuje! ¡cómo llueve!
kako to, da ne! ¡cómo que no!
kako bi bilo, če ...? ¿qué le (ozir. te) parece si... (subj)?
kako dolgo bomo morali še čakati? ¿cuánto hemos de esperar todavía?

kilomet|er [é] moški spol (-ra …) der Kilometer (letenja Flugkilometer, na osebo Personenkilometer, na uro Stundenkilometer, vožnje Fahrkilometer, koristni Nutzkilometer, kvadratni Quadratkilometer, prazen Leerkilometer, prevoženi Fahrkilometer, tonski Tonnenkilometer)
kilometre daleč kilometerweit
število prevoženih kilometrov der Kilometerstand
figurativno požiralec kilometrov der Kilometerfresser

koder samostalnik
1. pogosto v množini (o laseh) ▸ hajhullám, hajtincs [göndör] ▸ hajfürt [göndör]Z resastim striženjem so naravni kodri še bolj poudarjeni. ▸ A lépcsőzetes hajvágás még hangsúlyosabbá teszi a természetes hajhullámokat.
Zdaj se je prišlek zagledal v njene lepe oči in lase, ki so ji v kodrih padali daleč po hrbtu. ▸ A jövevény tekintete most a lány szép szemén és haján akadt meg, amely hosszan hullott göndör tincsekben a hátára.

2. (pes) ▸ uszkárPoleg mačk, ki prevladujejo pri njih, imajo še dva kodra in nemškega ovčarja. ▸ A macskák mellett, amelyek többségben vannak, van két uszkárjuk és egy német juhászkutyájuk.
Povezane iztočnice: pritlikavi koder

koliko [ó]

1. po kosih, osebkih, osebah: [wieviele] wie viele; snovi, po merskih enotah: [wieviel] wie viel (moke/litrov olja/ šilingov [wieviel] wie viel Mehl/Liter Öl/Schilling)

2. (potrebna količina) česa: was (an) (koliko še potrebuješ? was brauchst du noch? koliko lesa še imaš? was hast du noch an Holz?)

3. po meri: wie (dolg/širok/visok/star wie lang/breit/ hoch/alt)
koliko časa wie lange
koliko je ura? wie spät ist es?, [wieviel] wie viel Uhr ist es?
po ceni: koliko stane …/po koliko je? wie teuer ist …?, was kostet das?

4. kje, do kod: wie (visoko/globoko wie hoch/tief), in welcher (visoko/globoko in welcher Höhe/Tiefe), bis zu welcher (visoko/globoko bis zu welcher Höhe/Tiefe)
koliko daleč wie weit

5. (do katere mere, kolikanj) inwiefern, inwieweit; welchermaßen

kolikor¹ [ó] prislov

1. (potrebno količino) česa: was an (lesa was an Holz)
figurativno naj stane, kolikor hoče es koste, was es wolle

2. (toliko, kolikor) [soviel] so viel; (tako daleč, kolikor) [soweit] so weit

3.
toliko X, kolikor [soviel] so viel X, als (toliko jabolk, kolikor [soviel] so viel Äpfel, als)

4.
kolikor …, toliko … [soviel] so viel …, [soviel] so viel … (kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne)
figurativno ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen

5.
kolikor je meni znano [soviel] so viel ich weiß, meines Wissens
kolikor je nam znano unseres Wissens (kratica : u.W.), unseres Erachtens (kratica : u.E.)
kolikor lahko človek presodi nach menschlichem Ermessen
kolikor hočeš jede Menge

kolos samostalnik
1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszusOgromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.

2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszusAmerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.

3. (velik kip) ▸ kolosszusJužno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.

4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.

5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás.

kon|ec¹ [ô] moški spol (-ca …)

1. top, oster, zgornji, spodnji: das Ende
figurativno konec sveta (zelo daleč) das Ende der Welt (na konu sveta am Ende der Welt, z drugega kona sveta vom andern Ende der Welt)
-ende (prednji Vorderende, zadnji Hinterende, topi Stumpfende, naselja Ortsende, stopnic Treppenende, kite Zopfende, vrvi Seilende, Tauende); (skrajni rob) vasi, gozda: der Ausgang; (vršiček) die Spitze; (odrastek) der Zipfel; vrstice: der Ausgang, das Ende

2. (prenehanje) das Ende, -ende (kvartala Quartalsende, leta Jahresende, meseca Monatsende, tedna Wochenende, pouka Schulende, semestra Semesterende, sezone Saisonende, vojne Kriegsende); (zaključek) der [Schluß] Schluss, -[schluß] schluss (oddaje [Sendeschluß] Sendeschluss, poslovnega časa [Ladenschluß] Ladenschluss, službe [Dienstschluß] Dienstschluss, šole [Schulschluß] Schulschluss); (dokončanje) der [Abschluß] Abschluss
konec delovnega časa der Feierabend

3. (propad, uničenje) das Ende, der Untergang
konec sveta der Weltuntergang, religija die Endzeit
konec časov/vseh dob das Ende der Zeiten
(smrt) das Ende

4. (iztek) dobe: der Ausgang, (izzvenevanje) der Ausklang

5. (izid, rezultat) der Ausgang

6.
česa je konec (kaj se je končalo) (etwas) ist zu Ende (premirja/mojega potrpljenja je konec der Waffenstillstand/ meine Geduld ist zu Ende)
konec je! [Schluß] Schluss!/jetzt ist aber [Schluß] Schluss!/[Schluß] Schluss damit!
zdaj pa konec! Und damit gut!
kon je (z) es ist [Schluß] Schluss (mit), es ist vorbei (mit)
konec je z menoj es ist um mich geschehen
|
narediti konec (umreti) umkommen, čemu [Schluß] Schluss machen mit
narediti konec početju nekoga: (jemandem) das Handwerk legen
storiti konec (umreti) dran glauben müssen, umkommen, sein Leben verlieren
|
brez konca ohne Ende, endlos
brez konca in kraja endlos, nie enden wollend
biti brez konca in kraja kein Ende nehmen (wollen), nicht enden wollen
do konca (do izteka) bis zum Ende, bis zuletzt
do žalostnega konca bis zum bitteren Ende
od začetka do konca von vorne bis hinten, vom Anfang bis zum Ende
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
do konca (vse) pojesti/porabiti ipd.: restlos
do konca pojesti/popiti (den Teller) leer essen, (das Glas) leer trinken
do konca odpreti radio, televizor: voll aufdrehen
potisniti do konca durchtreten, durchdrücken
do konca povedati/speči ausreden/ausbacken
iti do konca bis zum Ende gehen, figurativno bis zum Äußersten gehen
iti/priti do konca čemu: einer Sache auf den Grund gehen/kommen
priti do konca komu: (jemandem) beikommen
h koncu aufs Ende zu
iti h koncu zu Ende gehen, zaloge ipd.: zur Neige gehen
na konec aufs Ende
na koncu am Ende, zu Ende
na koncu meseca am Monatsende
biti čisto na koncu am Ende sein, vor dem Ruin stehen
biti na koncu z živci mit den Nerven herunter sein
biti na koncu s svojimi močmi am Ende seiner Kraft sein
stati na koncu življenja sein Leben hinter sich haben
ob koncu am Ende
ob koncu meseca/leta zum Monatsende/Jahresende
ob koncu tedna am Wochenende
ob koncu vojne bei Kriegsende
od konca do kraja von A bis Z, restlos
od zadnjega konca von hinten
pred koncem vor dem Ende
pred koncem vojne vor Kriegsende
pri koncu gegen Ende
biti pri koncu s čim am Ende sein mit
proti koncu gegen Ende
proti koncu vojne gegen Kriegsende
proti koncu zime/poletja im Spätwinter/Spätsommer
proti koncu leta spät im Jahr
s koncem zum Ende
s koncem četrtletja zum Quartal/Quartalsende
za konec für das Ende
znak za konec das [Schlußzeichen] Schlusszeichen
znak za konec alarma die Entwarnung, das Entwarnungszeichen
znak za konec tekme der Abpfiff, [Schlußpfiff] Schlusspfiff

kopn|o [ô] srednji spol (-ega …) das Land, geografija das Festland; (kopnina) die Landmasse
ozek pas kopnega der Landstreifen
potegniti na kopno an Land ziehen, anlanden
geografija nastajanje kopnega die Auflandung
daleč od kopnega landfern
proti kopnemu landwärts, auflandig
v bližini kopnega in Landnähe
po kopnem auf dem Landweg
potovanje po kopnem die Landreise
pomorstvo izhod na kopno der Landurlaub, der Landgang

križar samostalnik
1. pogosto v množini, v zgodovinskem kontekstu (vojščak) ▸ keresztes lovag, keresztes vitézKer križarji niso imeli oblegovalnih naprav, so nameravali mesto z izstradanjem prisiliti k predaji. ▸ Mivel a keresztes lovagoknak nem nem voltak ostromeszközeik, a várost kiéheztetéssel akarták megadásra kényszeríteni.

2. lahko izraža negativen odnos (goreč zagovornik) ▸ lovag, keresztes lovagHamburgerski križarji so šli celo tako daleč, da zahtevajo, naj iz vseh osnovnih šol v ZDA odstranijo avtomate za pijačo in prigrizke, ker to mularijo dela odvisno od junk hrane. ▸ A hamburger-üldöző keresztes lovagok még azt is követelték, hogy az Egyesült Államok összes általános iskolájából távolítsák el az ital- és chipsautomatákat, mert azok a kölyköket a gyorsételek rabjává teszik.
Pogosteje pa ti križarji trdijo, da so kadilci orodje v rokah tobačnih družb, ki jih je treba kaznovati. ▸ Ezek a keresztes lovagok még gyakrabban érvelnek azzal, hogy a dohányosok a dohánygyártó vállalatok eszközei, akiket meg kell büntetni.

milj|a ženski spol (-e …) die Meile
morska milja Seemeile
pas treh milj die Dreimeilenzone
cele milje (daleč) meilenlang, meilenweit

mílja mile (1609 m)

morska mílja nautical mile (1853m)
na mílje daleč extending for miles
mílje oddaljen miles distant, miles away
število prevoženih mílj avtomobilizem (car) mileage

mílja (-e) f miglio (pl. miglia) (inglese, americano):
aer., navt. morska, navtična milja miglio nautico
biti daleč milje in milje essere lontano le mille miglia

Murphyjev zakon stalna zveza
(o sosledju dogodkov) ▸ Murphy-törvény, Murphy törvénye
Murphyjev zakon pravi, da bo šlo narobe vse, kar gre lahko narobe. ▸ Murphy törvénye az az elv, hogy ha valami egyáltalán elromolhat, az el is romlik.
Ko končno najdeš prava vrata, je pred njimi po Murphyjevih zakonih najdaljša vrsta daleč naokoli. ▸ Amikor végre megtalálod a jó ajtót, a Murphy-törvény szerint előtte áll a leghosszabb sor.

na prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja k) su, sopra, in; addosso, a:
na glavo dati mettere in testa, sulla testa
natakniti na kol impalare
zadeti na oviro urtare contro un ostacolo
priti na misel venire in mente
obesiti na steno appendere al muro
trkati na vrata bussare alla porta
vreči se na koga gettarsi addosso a qcn.

2. (za izražanje cilja) a, in, su:
oditi na deželo andare in campagna
iti na pot andare in viaggio
okno gleda na cesto la finestra dà sulla strada
šport. streljati na vrata tirare in porta

3. (za izražanje delitve, razdeljevanja) a, in:
sto tolarjev na osebo cento talleri a testa
voziti sto kilometrov na uro viaggiare a cento chilometri all'ora

4. (za izražanje končne meje, natančne mere, velike količine) a:
temperatura pade na ničlo la temperatura scende a zero gradi
bilo jih je na tisoče ce n'erano a migliaia

5. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) a, di:
spoznati se na glasbo intendersi di musica
misliti na prihodnost pensare al futuro

6. (za izražanje časovne opredelitve) ○; a, di:
državni praznik bo prišel na nedeljo la festa nazionale verrà di domenica
na vsake tri tedne ga obišče gli fa visita ogni tre mesi

7. (za izražanje približevanja časovni meji) ○; a, in:
tri četrt na osem otto meno un quarto, un quarto alle otto
vrnil se bo na jesen tornerà in autunno

8. (za izražanje načina, kako dejanje poteka) a, in, per:
na dolgo pisati o scrivere per esteso di
znati na pamet sapere a memoria
na vsak način in ogni modo

9. (za izražanje sredstva) a:
igrati na klavir suonare il pianoforte, al pianoforte
motor na bencin motore a benzina
mlin na veter mulino a vento

10. (za izražanje omejevanja) di:
slep na eno oko cieco di un occhio

11. (za izražanje vzroka) a, su, per:
na željo su desiderio
odgovoriti na vprašanje rispondere alla domanda

12. (za izražanje namena) a, in:
iti na delo, na lov andare al lavoro, a caccia
blago na prodaj merce in vendita

II. (z mestnikom)

1. (za izražanje stanja) a, in, su, addosso, per; knjiž. in sede di:
na cesti je gost promet per le strade il traffico è intenso
kozarec je na mizi il bicchiere è sul tavolo
klobuk na glavi cappello in testa
imeti na sebi, nositi portare addosso
na izpitih agli esami, in sede di esami

2. (z glagolskim samostalnikom za izražanje dejavnosti) a, presso, in, su, da:
biti na lovu, na plesu essere alla caccia, al ballo
pri nas je na stanovanju alloggia da noi
zaposlen na pošti impiegato alla posta, presso la posta
je na delu v Berlinu, v Nemčiji lavora a Berlino, in Germania

3. (za izražanje splošnega stanja) in, a:
biti na boljšem essere in vantaggio
imeti na skrbi, na sumu avere in cura, in sospetto

4. (za izražanje omejevanja) a, di:
bolan na pljučih malato ai polmoni

5. (za izražanje sredstva, orodja) a, in, con:
kuhati na olju cuocere in olio
peljati se na kolesu andare in bicicletta
učiti se na napakah imparare dagli errori
pren. na mojo čast parola d'onore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na daleč se koga ogniti, izogibati tenersi alla larga da qcn.
biti na dobrem glasu godere di buona fama, reputazione
veliko dati nase avere un'alta opinione di se
vsa skrb leži na njegovih ramenih ogni cura, responsabilità ricade sulle sue spalle; a tutto deve provvedere lui
na tebi je, kako bo stvar potekala dipende da te come andrà a finire
glagoli na -ati i verbi in -ati
a na kvadrat (a²) a al quadrato
alergija na beljakovine allergia alle proteine
šah. biti na potezi muovere
biti na vrsti toccare a
teh. pogon na sprednji kolesi trazione anteriore
na levo, na desno a sinistra, a destra
na zdravje! (alla) salute!
na vrat na nos di punto in bianco, in fretta e furia