Franja

boyau [bwajo] masculin (večinoma pluriel) črevo; cev (pri brizgalnici); militaire cikcak jarek, ki povezuje strelske jarke; ozek rov v rudniku; zračnica, pnevmatika

corde féminin à boyau struna (iz črev) (za violino, teniške loparje itd)
boyau de bicyclette, en caoutchouc zračnica za bicikel, gumijasta zračnica
gros boyaux pluriel debelo črevo
changer de boyau, percer le boyau menjati, predreti zračnico
(populaire) se tordre les boyaux zvijati se od smeha

budēllo m (f pl. -la, m pl. -li) (moška množinska oblika se rabi v prenesenem pomenu)

1. pl. pog. črevo; drobovje:
empirsi le budella nabasati se
cavare le budella pren. razparati trebuh, dati čreva sončit
sentirsi tremare, torcere, rimescolare le budella pren. prestrašiti se

2. pren. cev:
un budello di gomma per annaffiare gumijasta cev za zalivanje

3. ozka ulica; ozek hodnik

burlán -e n cev, žleb

buse [büz] féminin, zoologie kanja, mišar; figuré bedak, tepec; rake, mlinski žleb; cev, jašek, preduh, šoba

buse d'aération odprtina za zračenje

canna f

1. bot. trst (Arundo donax); trs
canna di palude vodena trstenika, trsje (Phragmytes communis)
canna d'India trstasta palma (Calamus rotang)
canna da zucchero sladkorni trs (Saccharum officinarum)
essere come una canna al vento pren. biti ko trs v vetru, šibek, omahljiv
povero in canna pren. reven kot cerkvena miš
tremare come una canna tresti se kot šiba na vodi
canna fessa pren. slabič, nesposobnež

2. ekst. palica:
canna da passeggio sprehajalna palica

3.
canna da pesca, canna ribiška palica, palica; ekst. pren. ribič

4.
canna della bicicletta gornja ogrodna cev

5. palica (dolžinska mera):
misurare tutto con la propria canna pren. krojiti svet po svoji meri, po svojem kopitu
gli uomini non si misurano a canne pren. ljudi ne kaže ocenjevati po zunanjosti

6. cev (pri strelnem orožju)

7. glasba
canna dell'organo orgelska piščal

8.
canna fumaria dimna cev

caño moški spol cev, cevje; odtočni jarek; vodomet; hladilnica; orgelna piščalka; izsušena struga; rudniški rov

canon¹ [kanɔ̃] masculin top, kanon; cev (strelnega orožja); technique cev; populaire steklenica ali kozarec vina; golenica (kost) (konja, goveda)

canon antiaérien, antichar, atomique protiletalski, protitankovski, atomski top
canon de campagne poljski top
canon paragrêle top proti toči
canon à tir rapide brzostrelni top
canons pluriel de dentelles platnen okras s čipkami na hlačah pod kolenom (17. stol.)
batonnette féminin au canon (na puškino cev) nasajen bajonet
boulet masculin de canon topovska krogla
chair féminin à canon (figuré) topovska hrana
braquer, pointer un canon sur nameriti top na
les canons grondent, rugissent, tonnent topovi grmé
je te paye un canon plačam, dam ti za kozarec vina
tirer un coup de canon ustreliti s topom

cȉjev ž, mest. u cijèvi (ijek.), cêv ž, mest. u cévi (ek.)
1. cev: vodovodna, topovska, puščana cijev; Eustahijeva, mokračna cijev; od metala, od betona, od plastike, keramike, od olova, od bakra, gume, stakla, porculana, porcelana; čelična, betonska, plastična cijev; lijevana cijev, levana cev
2. anat. golenica, piščal

cjèvčina ž (ijek.), cevčina ž (ek.) avgm. cev

conducto moški spol (dovodna) cev, kanal, žleb; vodovod

por conducto de s posredovanjem

conduit [kɔ̃dɥi] masculin (pokrit) žleb; cev, kanal; vod

conduit d'eau vodovod
conduit auditif, auriculaire sluhovod
conduit à gaz plinovod
conduit lacrymal solzovod
conduit respiratoire sapnik, dušnik
conduit et robinet à incendie požarni hidrant
conduit urinaire sečevod

crijèvo s (ijek.), crévo s (ek.)
1. črevo: tanko, debelo, dvanaestopalačno, zadnje, guzno, slijepo, slepo crijevo; tašto crijevo zgornje tanko črevo, jejunum; vito crijevo spodnje tanko črevo, ileum; aktivna površina -a; njegov se govor vuče kao -a
2. cev: vatrogasno crijevo

cubo moški spol vedro, čeber, sod; banja, kad; pesto (kolesa); tulec, cev; držaj

cubo de ordeñar molznjak (posoda)
cubo para champaña vedro za hlajenje šampanjca

cunīculus -ī, m (najbrž iber.)

I. kunec, domači ali udomačeni zajec: Varr., Plin., mollior cuniculi capillo Cat., gaudet in effossis habitare cuniculis antris Mart. —

II.

1. nizek podzemeljski hodnik, podkop (kakršne delajo kunci), (pod)rov: Varr. idr., cuniculos agere ad aerarium Ci., omne genus cunuculorum apud eos notum atque usitatum est C., perpetuus cuniculus iter praebet in campos Cu.

2. occ.
a) arhit. jarek, prekop, vodotok: aqua per secretos cuniculos reddita Sen. ph., rivos cuniculis perducere Col., si aqua cuniculo veniet Plin.
b) rud. rov, rudniški rov, jama: Col., propter hoc (aurum) cuniculos egit Sen. ph., e cuniculis effossum sulphur Plin.
c) voj. arhit. podkop: Vell., Ps.-Q., Veg., in templum … per Gallorum cuniculum ascendit Ci., cuniculi moenibus appropinquant, aggerem cuniculis subtrahebant, cuniculis ad aggerem vineasque actis C., agere cuniculos Cu., agere cuniculum ab — ad (in rem) C., L., cuniculos maximo pondere saxis morari C. kopanje rovov … zadrževati, cuniculis venae fontis intercisae sunt atque aversae Hirt., cuniculis muros subrui iussit Cu., cuniculus militibus plenus L., c. apertus C. odkrit podkop (= katerega smer je mogoče ugotoviti), c. occultus L., cuniculi tecti Hirt.; kolekt.: cuniculo moenia suffodere L., urbem cuniculo capere Cu.; pren.: quae res aperte petebatur, ea nunc occulte cuniculis oppugnatur Ci.
č) zidan prekop, cev v pečinah, stenah idr.: longinquae fornacis c. Plin., cuniculus, per quem vapor trahitur (namreč v parnih kopelih) Ulp. (Dig.).

cuspis -idis, f

1. ost, konica: asseres pedum XII cuspidibus praefixi C., acutā cuspide contos expediunt V., fractā cuspide (sc. pili) H., iaculum, cuius fuit aurea cuspis O., aeratae ali acutae cuspidis hasta O., prominet immodicum pro longa cuspide rostrum O., c. exigua, aerea, ferrea Plin., ille hastam quatere ac medicatae cuspidis ictu proelia moliri Sil., aliquem hastae cuspide in fronte vulnerare Iust.; tudi spodnji del kopjišča, konec droga z legijskim orlom, spodnji (ostnati) konec pastirske palice: alternos longā nitens cuspide gressus V., aquilifer monenti se cuspide est minatus Suet., baculi c. Plin.; črtalo na nekaterih starodavnih plugih: cuspis (vomeris) effigiem palae habet Plin.

2. occ.
a) želo žuželk: hunc (sc. scorpion) puer ut … vulnera curvatā minitantem cuspide vidit O., non enim (natura) et ipsis apibus iam cuspides dederat et quidem venenatas, … ? Plin.
b) rastlinski trn, bodica: iunci acutā cuspide O.

3. met.
a) kopje, sulica: Plin., Mart., uti cuspide, alte cuspidem gerens, cuspidem erectam quatere, sequimini cuspidem meam, infestis cuspidibus concurrere L., volnus cuspidis Ausoniae V., coniectā cuspide V., tremendā cuspide pugnax H., Achillea, Peliaca c. O.; (o sulicah ob bojnem vozu): falcatae quadrigae cuspides … velut cornua habebant L.
b) Neptunov trizob: Cl., c. triplex O., deus, aequoreas qui cuspide temperat undas O.
c) raženj: spumeus in longa cuspide fumet aper Mart.
č) prstena cev brez dna: Varr.
d) bodec = moško spolovilo: Pomp. fr.

duct [dʌkt] samostalnik
cev, kanal, vod

elektrónka ž elektronka, elektronska cijev, cev

fistula -ae, f

I. cev., tul, poseb. vodna cev (nav. svinčena): Q., Plin. iun., Iust., Front., P. Veg., Pall., in hoc tectum aquam venire oportet per fistulam Varr. Marius fistulas, quibus aqua suppeditabatur Iovis templo, praecidi imperarat Ci., f. ferrea L., vitiato fistula plumbo scinditur O.; occ. požiralnik: Plin.; cevka v želu čebel, muh: Plin.; cevkasta žila v pljučih, ušesih, zobeh: Plin.; luknjica v gobi: Plin.; f. urinae Cels. ali f. urinalis scalnik = kateter; minuitae corporum fistulae Iulianus ap. Aug. znojnice; tudi odprtina, skozi katero kit brizga vodo: Plin. —

II. metaf.

1. votlo trstno steblo: Plin.; meton. iz njega narejene reči, in to:
a) pastirska piščal(ka), trstenica (gr. σύριγξ), narejena iz več trstnih stebel neenake dolžine: Lucr., H., Mart. idr. aut umquam tibi fistula cerā iuncta fuit? V., dispar septenis fistula cannis O., rustica … fistula disparibus paulatim surgit avenis O.
b) pero za pisanje: Pers.

2. bot. trstika, poseb. cevkasta kasija: Vulg.

3. cevkast tvor, pijavka: Ca., Cels., P. Veg., ut … per lumbos fistulae puris erumperint N. gnojne pijavke.

4. čevljarski krivec: sutoriae similis fistula Plin.

5. kot ranocelniško orodje cevka: f. fictilis Cels.; poseb. sečevod: fistulam demittere in iter urinae Cels.

6. f. ferraria Ca. ali f. serrata Plin. nekakšne žrmlje.

fístula ženski spol fistula; piščal; cev, žleb

fístula dental zobna fistula

furtún -uri n (gumijasta) cev