Franja

overall [óuvrɔ:l]

1. pridevnik
celoten

2. samostalnik
delovna halja
množina pajac, žaba, delovna obleka

round¹ [ráund] pridevnik
okrogel, obel, zaokrožen, zaobljen, valjast; krožeč, ki se giblje v krogu, vijugast; (o obrazu) okrogel, poln; (o vsoti) zaokrožen, okrogel, približen; celoten, znaten, ves; (o slogu) gladek, tekoč; (o korakih) hiter, krepak; iskren, jasen, odkrit, preprost, prostodušen

as round as a ball okrogel kot krogla
at a round pace (rate) s krepkim korakom, hitro, naglo
at a round trot v hitrem diru
in round figures (numbers) v celih številih; v okroglih, približnih številkah
with a round oath s krepko kletvico
in a round voice s krepkim, polnim glasom
a round answer odkrit odgovor
a round robin figurativno protestno pismo ali peticija s podpisi v krogu (da se ne odkrije pobudnik)
round statement nedvoumna izjava
a round sum okrogla, znatna, precejšnja vsota
a round-table conference posvetovanje zastopnikov (raznih strank) za okroglo mizo
round towel neskončna brisača (na valju)
a round-trip ticket ameriško vozovnica za krožno potovanje; ameriško povratna vozovnica
a round, unvarnished tale popolna, neolepšana resnica
a round vowel zaokrožen samoglasnik (o, u)
to be round with s.o. biti odkrit, pošten do koga

summālis -e (summa) vsoto vsebujoč, ves, celoten: Tert. — Adv. summāliter: Tert.

svȅkolik -a -o, svȅkolikī -ā -ō ves, celoten, celokupen: -o čovječanstvo

sveùkupan -pna -o celoten: -a potraživanja iznose preko miliona

total [tóutl]

1. pridevnik (totally prislov)
cel, celoten, skupen, ves, popoln, totalen; absoluten

total abstinence popolna abstinenca
the total amount skupni znesek
total eclipse astronomija popoln mrk
total failure popoln neuspeh
sum total skupna vsota (znesek)
total sum suma, seštevek
total war totalna vojna

2. samostalnik
celota; skupna vsota, suma

3. prehodni glagol
sešteti, sumirati, najti skupno vsoto ali znesek; (skupaj) znesti
neprehodni glagol
znašati, znesti, veljati, doseči

total(l)ing 20 dollars v skupnem znesku 20 dolarjev

total, e, aux [tɔtal, to] adjectif celoten, totalen, popoln; skupen; splošen; masculin skupno število, skupna količina, celota, vsota

au total v celoti, skupno, vse skupaj; če vse upoštevamo
(populaire) au total skratka, konec koncev
guerre féminin totale totalna vojna
prix masculin total celotna, globalna cena
dans l'obscurité totale v popolni temi
somme féminin totale celotna vsota
vente féminin totale popolna razprodaja
le total de la population celotno prebivalstvo
faire le total sešteti, izračunati skupno vsoto
cela fait un million de dinars au total skupno to znaša milijon dinarjev
au total, c'est une bonne affaire konec koncev, če vse upoštevamo, je to dober posel
au total, on n'a rien fait skratka, ničesar nismo naredili

total ves, cel, celoten, popoln, skupen

importe (suma) total skupna vsota
liquidación total popolna razprodaja

totál

I. -ă (-i, -e) adj. ves, celoten, skupen, totalen

II. -uri n

1. vsota

2. celota

tòtālan -lna -o (lat. totus) totalen, popoln, celoten: totalni rat

totale

A) agg. ves, celoten, totalen; popoln; skupen:
anestesia totale med. popolna anestezija
silenzio totale popolna tišina
spesa totale skupni stroški

B) m šeštevek

C) f med. popolna anestezija

totalitaire [tɔtalitɛr] adjectif totalitaren; vse obsegajoč, celoten; politique izključujoč drugo mnenje ali opozicijo

Etat masculin, régime masculin totalitaire totalitarna država, totalitaren režim

tōtus¹ 3, gen. tōtīus, dat. tōtī (iz *tou̯etos „nagačen“ : *tou̯eo polniti, gatiti; prim. tōmentum in tumeō), pron. adj.

1. (o nedeljenem predmetu) cel, ves, poln, v polnem obsegu (bivajoč): totius Galliae imperio potiri C., totius anni fructus Ci., totā nocte continenter serunt C., gregem universum voluit totum evertere Pl. vso čredo naenkrat, tota terra Ci., totus mons C., totum corpus Cu., totā mente atque omnibus artubus contremescere Ci.; sex menses totos Ter.; od tod poseb. hiperbola, kadar ne želimo natančno povedati časa, npr. toto triennio Suet. (dejansko sta bili le dve leti in nekaj mesecev).

2. ves, čisto ves, prav ves, cel, celoten, vesoljen, starejše čiherni, v pl. tudi vsi skupaj (o predmetu v naspr. z njegovimi deli): totus equitatus Auct. b. Alx., totis horis Pl., totas in horas Pr., totis copiis C., totis viribus L., Ph. na vso moč, tota armenta V., totos miseruit Ap.

3. metaf. ves = popolnoma, docela, povsem, scela, sceloma, z dušo in telesom: eum Dio adeo admovit, ut se totum ei traderet N., Catoni me totum ab adulescentiā dedidi Ci., totus et mente et animo in bellum insistit C., totus in illis (sc. nugis) H. ves = popolnoma zatopljen, sum vester totus Ci., totus doleo (gaudeo) Pl. sama žalost (samo veselje) me je, totus in amore est Ter., in prece totus eram O., fratris Thais tota est Ter., plebs Hannibalis tota esse L., tota tibi est (sc. puella) Tib. vsa tvoja, totus pietatis est Plin. iun. sama pobožnost ga je, totus animi Plin. ves duša, totus dei Val. Fl. ves navdušen. — Od tod subst. tōtum -ī, n celota, vse (naspr. dimidium, pars): Ter., Sen. ph., Macr., Arn., pl. tota Ci. (naspr. partes), totum in est, ut … Ci.; od tod adv.
a) ex toto popolnoma, docela, povsem, čisto: Col. Cels., ex toto illa deserere O.
b) in toto Ci. pri celi stvari = (na)sploh.
c) in totum v celem, v celoti (naspr. particulatim): Sen. ph.; od tod = popolnoma, docela, povsem, čisto: L. epit., Col.; tudi = sploh: Col.

Opomba: Gen. tōtĭus: Lucr.; star. gen. tōtī: Afr. ap. Prisc., omni totae familiae Pl. ap. Varr., totae civitati Ap., totae (dat. ali gen.) rei Corn.; dat. m in n toto: toto orbi Pr., toto exercitui C., toto oppido Hirt., toto corpori Cu., toto generi Hyg., toto Romano populo Ap., toto familiae patrimonio Ap.

univērso

A) agg. knjižno ves, celoten, vesoljen:
l'universo mondo ves svet

B) m

1. vesolje, vsemirje, univerzum, kozmos:
universo galattico, sidereo astr. galaktično, zvezdno vesolje

2. ekst. narava, stvarstvo

3. svet (tudi pren.); ekst. človeštvo:
l'universo dell'infanzia otroški svet
credersi il padrone dell'universo pog. šalj. ukazovati vsem
pare che crolli, venga giù l'universo (grmi, pada, dežuje) kot da bi se svet podiral

ūni-versus (stlat. ūni-vorsus) 3 (ūnus in vertere)

1. v sg. (pri kolekt.) ves, cel, celoten, vesoljen, združen, zedinjen: Ter., Hirt. idr., populus, ordo, senatus, res publica, familia, provincia, multitudo, mundus Ci., Europa N.; okrepljeno: gregem totum univorsum voluit avortere Pl. prav vso; v pl. vsi skupaj, vsi hkrati (naspr. singuli, dispersi): T., Suet., Vell. idr., universos esse pares, dispersos perituros N., universi concurrunt ad regiam Cu., universi populi L., non unus aut alter miles, sed universi milites L., adsunt, queruntur Siculi universi Ci., maria omnia cum universa (v celoti), tum in singulis oris portus Ci.; okrepljeno: omnes universi Pl., Fr., Gell. ali universi omnes Ap. prav vsi skupaj.

2. pri drugih subst. vsega (vseh) se tičoč, občen, obči, splošen (naspr. proprius): Plin., Traianus ap. Plin. iun., T. idr., bellum L., pugna L. ki se je vse udeležuje, universae rei dimicatio L. odločilna bitka, victoria L., incendium urbis Ci., odium, natura Ci.; od tod adv. in universum vobče, (na)sploh, (na)splošno: non nominatim, sed in universum L., terra in universum horrida T., in universum aestimare T.

3. subst. ūniversum -ī, n vesoljnost, vesoljni svet, vesolje, vesoljni prostor, vsemirje, univêrzum: Col., pars universi Ci., principia mentis, quae sunt in adverso, deus esse dicit Ci.; v istem pomenu tudi pl.: universis praeesse Sen. ph. Adv. ūniversē (na)sploh, (v)obče, (na)splošno (na splošno): cetera universe mandavi, illud proprie Ci. ep., quia singillatim potius quam … universe loquar? Ci.

Opomba: Skrč. obl. ūnorsum Lucr.

vȁscio vȁscijela vȁscijelo (ijek.), vȁsceo vȁscēla vȁscēlo (ek.) ves, celoten: čovek provodi vasceli svoj vek u borbi s prirodom

vȁskolik -a -o ves, celoten: propadaju carstva, svet vaskolik cvili

vollzählig polnoštevilen; Satz Briefmarken: celoten

валови́й прикм., kosmáti |o prejemkih, teži, ceni| prid., celôten prid.

валовой (trg.) celoten, bruto; množičen
валом валить v celih kupih, kupoma