Franja

re-boō -āre (hibrid. re in gr. βοᾶν)

1. mrmrati, godrnjati, (za)renčati, (za)tuliti na koga: reboatque ursa superba lupis Val. Fl., per depasta buceta reboantes Sid.

2. odmevati, odjekniti (odjekati), oglasiti (oglašati) se, odz(i)vati se, razlegniti se, razleči (razlegati) se: reboant silvaeque et longus Olympus V., ubi tympana reboant Cat.; z acc.: nec citharae reboant laqueata tecta Lucr. citre poskrbijo, da odmeva obokan strop = po obokanem stropu se odbija (odmeva) glas citer; toda: reboat raucum regio … bombum Lucr. okolica odmeva od … , po okolici se razlega …

κιθάρα, ἡ, ion. -ρη κίθαρις, ιος, ἡ 1. kitara, citre, plunka. 2. igranje na kitaro, citranje.

κιθαρίζω citram, igram na citre, τὸ κιθαριζόμενον kar se citra NT.

κιθάρισις, εως, ἡ igranje na citre, citranje, godba.

κιθάρισμα, ατος, τό napev, pesem za citre.

πλήκτρον, τό 1. tolkalo, palčica (iz lesa ali slonove kosti, s katero so udarjali na citre). 2. ion. veslo.

φόρμιγξ, ιγγος, ἡ ep. poet. forminks, citre, plunka.

φορμίζω ep. brenkam na citre, udarjam na plunko, plunkam.