Franja

kongresn|i [é] (-a, -o) [Kongreß] Kongress- (center das [Kongreßzentrum] Kongresszentrum, dvorana der [Kongreßsaal] Kongresssaal, die [Kongreßhalle] Kongresshalle, mesto die [Kongreßstadt] Kongressstadt); pri stranki: Parteitags- (sklep der [Parteitagsbeschluß] Parteitagsbeschluss)

korenska čakra stalna zveza
v azijskih kulturah (energijski center v telesu) ▸ gyökércsakra
Sopomenke: rdeča čakra

kronska čakra stalna zveza
v azijskih kulturah (energijski center v telesu) ▸ koronacsakra
Sopomenke: temenska čakra, vijolična čakra

kulturn|i (-a, -o) kulturell; Kultur- (ataše der Kulturattaché, boj der Kulturkampf, center das Kulturzentrum, institut das Kulturinstitut, jezik die Kultursprache, pesimizem der Kulturpessimismus, program das Kulturprogramm, prostor der Kulturraum, sklad der Kulturfonds, spomenik das Kulturdenkmal, spomeniki množina Kulturwerte množina, sporazum das Kulturabkommen, ustvarjalec der Kulturschöpfer, antropologija die Kulturanthropologie, avtonomija die Kulturautonomie, dediščina das Kulturerbe, dobrina das Kulturgut, izmenjava der Kulturaustausch, kritika die Kulturkritik, nagrada der Kulturpreis, plast die Kulturschicht, politika die Kulturpolitik, priloga die Kulturbeilage, ustanova die Kultureinrichtung, zgodovina die Kulturgeschichte, znamenitost die Kulturstätte, delo die Kulturarbeit, ljudstvo das Kulturvolk, življenje das Kulturleben)

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

lokostrelec samostalnik
1. ponavadi v športnem kontekstu (kdor strelja z lokom) ▸ íjász, céllövő íjász Lokostrelci tako končujemo dvoransko sezono, čakajo pa nas novi izzivi in nova tekmovanja na prostem. ▸ Lassan befejezzük a teremíjászati idényt, de várnak ránk az új kihívások és versenyek a terepen.
Oba sta zadela center, puščica slovenskega lokostrelca pa je bila bližje sredini tarče. ▸ Mindketten eltalálták a céltábla közepét, de a szlovén íjász nyílvesszője közelebb volt a középponthoz.

2. ponavadi v množini, nekdaj (vojak) ▸ íjászVojna se je začela z zmagami angleških lokostrelcev, ki so zavzeli Pariz, Orleans in druga mesta. ▸ A háború az angol íjászok győzelmeivel kezdődött, akik elfoglalták Párizst, Orléans-t és más városokat.

medicinski pridevnik
1. (o zdravljenju) ▸ orvosi, gyógyászatiPresaditve organov so postale medicinska rutina; po vsem svetu jih vsak dan opravijo več tisoč. ▸ A szervátültetés orvosi rutinná vált; naponta több ezer ilyen beavatkozást végeznek világszerte.
Jasno je, da so proti večeru, razen medicinskega osebja, v bolnišnici več ali manj samo še bolniki. ▸ Világos, hogy az egészségügyi személyzetet leszámítva estére többé-kevésbé csak betegek vannak a kórházban.
Povezane iztočnice: medicinski tehnik, nujna medicinska pomoč, medicinska tehnologija, medicinski turizem, medicinski čudež, bolnišnična nujna medicinska pomoč, medicinsko oglje, medicinska marihuana, medicinska konoplja, predbolnišnična nujna medicinska pomoč

2. (o vedi) ▸ orvosi, orvosPovezane iztočnice: medicinska fakulteta

mladinsk|i (-a, -o) Jugend-, šport Junioren- (center das Jugendzentrum, časopis die Jugendzeitschrift, dom das Jugendheim, film der Jugendfilm, kriminal die Jugenddelinquenz, pisatelj der Jugendschriftsteller, prvak der Jugendmeister, rekord der Juniorrekord, tabor das Jugendlager, turizem der Jugendtourismus, knjižnica die Jugendbibliothek, Jugendbücherei, oddaja die Jugendsendung, organizacija die Jugendorganisation, predstava die Jugendvorstellung, psihologija die Jugendpsychologie, skupina die Jugendgruppe, prvenstvo die Juniorenmeisterschaft, skrbstvo die Jugendfürsorge, sodišče das Jugendgericht)

moč² [ó] ženski spol (-i …)

1. (jakost) die Kraft, die Stärke (vetra Windstärke, vojska bojna Kampfstärke, dejanska Ist-Stärke, magnetnega polja Polstärke, neznanska Riesenkraft, orkanska Orkanstärke, polna Vollkraft, prebojna Durchschlagskraft, rušilna Sprengkraft, sesalna Saugkraft, številčna vojska Truppenstärke, Mannschaftsstärke, udarna Stoßkraft)

2. (zmožnost, sila) das Vermögen, Kraft (adhezivna Haftvermögen, figurativno čarobna Zauberkraft, čudežna Wunderkraft, dokazna Beweiskraft, gospodarska Wirtschaftskraft, izrazna Ausdruckskraft, kupna Kaufkraft, moška Manneskraft, obrambna Wehrkraft, ogrevalna Heizkraft, pokrivanja Deckkraft, povedna Aussagekraft, pralna Waschkraft, prebojna poganjkov agronomija in vrtnarstvo Triebkraft, predstavna Vorstellungsvermögen, presoje Urteilskraft, zdravilna Heilkraft)
spolna moč die Potenz, die Liebeskraft

3. (oblast) die Macht, die Machtstellung, die Gewalt
… moči Macht-
(center das Machtzentrum, faktor der Machtfaktor, skupina die Machtgruppe, instrument das Machtinstrument, merjenje die Machtprobe, nakopičenje Machtanhäufung, odnos die Machtbeziehung, pozicija Machtstellung, Machtposition, razmerje das Machtverhältnis, sredstvo das Machtmittel, struktura die Machtstruktur, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein)
odvzem moči, zmanjševanje moči die Entmachtung
odvzeti moč/zmanjševati moč komu (jemanden) entmachten
dati čutiti svojo moč (jemanden) seine Macht fühlen lassen

4.
delovna moč (delavec) die Arbeitskraft, -kraft
(pisarniška Bürokraft, strokovna Fachkraft, učna Lehrkraft, vrhunska Spitzenkraft)

5. (učinkovitost) die Wirksamkeit
|
izgubljanje moči medicina der Kräfteschwund
merjenje moči das Kräftemessen
politika moči die Politik der Stärke, Machtpolitik
razmerje moči das Kräfteverhältnis
rezerva moči die Kraftreserve
tratenje moči die Kraftvergeudung
imeti isto moč gleich stark sein
imeti več moči stärker sein, figurativno am längeren Hebel sitzen
iztisniti vse moči iz das letzte herausholen aus
zbrati vse moči alle seine Kräfte sammeln
kar se moči tiče kräftemäßig
ki daje moč kraftspendend
|
na vso moč aus voller Kraft, mit aller Kraft, kričati ipd,: aus allen Kräften, was das Leder hält
na vso moč hvaliti des Lobes voll sein über, über den grünen Klee loben
na vso moč se veseliti sich diebisch freuen
kričati na vso moč sich den Hals/die Kehle/die Lunge ausschreien
na koncu (svojih) moči mit seiner Kraft am Ende (sein), ausgebrannt
po najboljši moči nach Kräften
pri močeh bei Kräften
(povsem) pri močeh im (vollen) Besitz seiner Kräfte
biti pri močeh bei Kräften sein, spet po bolezni ipd.: wieder auf dem Posten sein
v stari moči agronomija in vrtnarstvo in alter Tracht
kar je v moji moči was in meinen Kräften steht, was in meiner Macht steht
storiti vse, kar je v (moji/njegovi …) moči sein Möglichstes tun, alles, was in (meiner/seiner …) Macht steht, tun
vse, kar je v človeški moči alles Menschenmögliche
ne biti v (moji/ njegovi …) moči nicht in meiner/seiner Macht stehen
z vso močjo mit voller Kraft, mit voller Wucht
z zakonsko močjo pravo mit Gesetzeskraft
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
pravo z dokazno močjo beweiskräftig
s svežimi močmi mit frischen Kräften
z zadnjimi močmi mit letzten Kräften
z združenimi močmi mit vereinten Kräften
biti s svojimi močmi na koncu am Ende seiner Kraft sein

modra čakra stalna zveza
v azijskih kulturah (energijski center v telesu) ▸ kék csakra
Sopomenke: sakralna čakra, grlna čakra, vratna čakra

možgansk|i (-a, -o) Hirn-, Gehirn- (absces der [Gehirnabszeß] Gehirnabszess, center das Hirnzentrum, Gehirnzentrum, pritisk der Hirndruck, privesek die Hirnanhangdrüse, Gehirnanhangsdrüse, reženj der Hirnlappen, tumor der Hirntumor, die Hirngeschwulst, ventrikel die Hirnkammer, zgnečenje die Hirnquetschung, funkcija die Hirnfunktion, krvavitev die Hirnblutung, tišina die Hirnstille, celica die Hirnzelle, dejavnost die Gehirntätigkeit, kap der Hirnschlag, Gehirnschlag, kirurgija die Gehirnchirurgie, polobla die Gehirnhälfte, Hirnhälfte, punkcija die Hirnpunktion, skorja die Hirnrinde, Gehirnrinde, smrt der Hirntod, Gehirntod, tekočina das Gehirnwasser, vijuge množina Hirnwindungen, Gehirnwindungen množina)
imeti možganske poškodbe hirngeschädigt sein

možgánski (-a -o) adj.

1. del cervello, cerebrale:
možganska kirurgija chirurgia cerebrale
možganska poškodba lesione cerebrale
možgansko tkivo tessuto cerebrale

2. (duševen, razumski) cerebrale, dei cervelli, intellettuale:
možganski umetnik artista cerebrale
možganski trust brain trust, trust dei cervelli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. možganska brazda solco (cerebrale)
možganska hemisfera (poluta) emisfero cerebrale
možganska ovojnica meninge (encefalica)
možganska skorja corteccia cerebrale
možganska vijuga circonvoluzione
možgansko hrbtenjačna tekočina liquor
med. možganska kap apoplessia cerebrale
možganska krvavitev emorragia cerebrale
anat. možganski center centro cerebrale
možganski gangliji gangli cerebrali
možganski prekat ventricolo cerebrale
možganski privesek (podvesek) ipofisi
možganski reženj lobo (cerebrale)
anat. možganska opna meninge
trda možganska opna dura meninge, dura madre
možganska žilnica pia meninge, pia madre

nakupoválen (-lna -o) adj. dell'acquisto, per l'acquisto; della spesa:
nakupovalna torba borsa della spesa
nakupovalna sla oniomania
nakupovalni manijak oniomaniaco
nakupovalni center shopping center
nakupovalni voziček (v veleblagovnici) carrello di supermercato

nakupovaln|i (-a, -o) Einkaufs- (center das Einkaufszentrum, četrt das Einkaufsviertel); Kauf- (navade Kaufgewohnheiten množina, das Kaufverhalten)

nanovo prislov
1. (o izboljšavi) ▸ újra, újjáCeste so celo po podeželju večinoma v dobrem stanju ali jih nanovo asfaltirajo. ▸ Az utak vidéken is többnyire jó állapotban vannak, vagy újraaszfaltozzák őket.Razvoj inštituta je bil nanovo zasnovan leta 1983. ▸ Az intézet fejlesztését 1983-ban újratervezték.
Tudi po vsakem kopanju se moramo nanovo namazati. ▸ Minden fürdés után újra be kell kennünk magunkat.
Sopomenke: na novo

2. (o prvi pojavitvi) ▸ újonnan Nanovo odkrita jama je dolga 54, široka 46, globoka pa 10,5 metra. ▸ Az újonnan felfedezett barlang hosszúsága 54, szélessége 46, mélysége pedig 10,5 méter.
Znan športnik in novopečeni očka zelo rad obiskuje nanovo odprti trgovski center. ▸ Az ismert sportoló és újdonsült apuka szívesen látogat el az újonnan megnyitott bevásárlóközpontba.
Ker nanovo ne zaposlujejo, je povprečna starost narasla že na 37 let. ▸ Mivel nem alkalmaznak új munkavállalókat, az átlagéletkor már 37 évre emelkedett.
Sopomenke: na novo

oranžna čakra stalna zveza
v azijskih kulturah (energijski center v telesu) ▸ narancssárga csakra
Sopomenke: spolna čakra

oskrboválen supply(-)

oskrboválna baza supply base
oskrboválni center supply centre (ZDA center), shopping centre

podájati (-am) | podáti (-dám)

A) imperf., perf.

1. dare, porgere

2. šport. passare, centrare; smistare:
podati z glavo passare di testa
podati žogo servire, allungare la palla
podati žogo na center traversare al centro, crossare

3. pren. presentare, rappresentare; raffigurare; interpretare:
podajati učno snov presentare la materia
podati pesem recitare la poesia
podajati vlogo recitare, interpretare la parte
podajati glasbeno delo interpretare, suonare un brano musicale

4. nareč. sgridare, rimproverare

B) podájati se (-am se) | podáti se (-dám se) imperf., perf. refl.

1. pog. stare bene, donare:
temna obleka se ji lepo poda l'abito nero le sta bene, le dona
tako govorjenje se mu ne podaja il suo è un discorso sconveniente

2. (odhajati, oditi) andarsene, partire per, intraprendere un viaggio:
podati se na dolgo pot fare un lungo viaggio; mettersi in lungo viaggio
podajati se nevarnosti andare incontro a un pericolo, correre un pericolo

3. (vdati, vdajati se) arrendersi

4. (upogibati se, udirati se) cedere;
zemljišče se podaja il terreno sta cedendo

C) podájati si (-am si) | podáti si (-dám si) imperf., perf. refl. darsi:
podati si roke darsi la mano
veselje in žalost si podajata roke allegria e dolore si susseguono
pren. obiskovalci so si kar kljuko podajali i visitatori affluivano in gran numero

podat|ek moški spol (-ka …) die Angabe (o poreklu Herkunftsangabe, o merah Maßangabe, o temperaturi Temperaturangabe)
podatki množina Angaben, Daten
(čutni Sinnesdaten, izmerjeni [Meßdaten] Messdaten, knjigovodski Buchhaltungsdaten, okvirni Eckdaten, orientacijski Orientierungsdaten)
osebni podatki množina Generalien, Personalien, Personalangaben množina
številčni podatki množina das Zahlenmaterial
značilni podatki množina Kenndaten množina
… podatkov Daten-
(vnos die Dateneingabe, elektronska obdelava elektronische Datenverarbeitung /EDV/, izhod der Datenausgang, banka die Datenbank, tajnost das Datengeheimnis, varstvo das Datenschutz, vnašanje die Dateneingabe, zajemanje die Datenerfassung)
naprava za obdelavo podatkov die Datenverarbeitungsanlage
naprava za prikaz podatkov das Datensichtgerät
nosilec podatkov der Datenträger
niz podatkov die Datei
matični niz podatkov die Hauptdatei
prenos podatkov die Datenübertragung
center za analizo podatkov die Auswertestelle

prevzgójen (-jna -o) adj. di correzione, di rieducazione:
prevzgojni zavod, center riformatorio
prevzgojne metode metodi di rieducazione