-
sbrindēllo m pog. cunja, capa
-
slòj geol capa f ; estrato m ; yacimiento m
v slojih por capas, en capas
sloj rude yacimiento de mineral
sloj premoga capa de hulla
družbeni sloj clase f (ali capa f) social
široki sloji prebivalstva vastos sectores de la población
-
sréž nieve f helada; capa f de hielo
-
straccio2 m (pl. -ci)
1. cunja, capa; krpa:
lo straccio per il pavimento krpa za brisanje poda
ridursi uno straccio biti popolnoma izčrpan
2. tekstil mikana svila
3. pog.
uno straccio di ušiv..., piškav...:
non avere neppure uno straccio di marito, di vestito ne imeti še tako piškavega moža, ponošene obleke
4.
stracci pl. pog. cape, ponošene obleke
-
tagrag [tǽgræg]
1. samostalnik
cunja, capa
2. pridevnik
raztrgan, razcapan
-
tatter1 [tǽtə]
1. samostalnik
cunja, capa, krpa
britanska angleščina, sleng cunjar
in tatters razcapan, raztrgan, v capah
rags and tatters cunje, cape
to tear to tatters raztrgati
2. prehodni glagol
raztrgati (v cunje)
neprehodni glagol
biti raztrgan, cunjast
-
trȁlja ž cunja, capa: obučen u -e
-
túrdiga ženski spol usnjen jermen; figurativno pijanost; ameriška španščina cunja, capa
sacar a túrdigas el pellejo (fig) jermena rezati iz kože
-
zarria ženski spol blato, blaten madež; cunja, capa
-
zdreánţă -énţe f cunja, capa, krpa
-
zrcalína capa f de azogue
-
capea ženski spol bikoborba draženje bika s "capa" (plaščem); borba nepoklicnih bikoborcev z mladimi biki
-
lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)
1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).
2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.
3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.
-
pléskati pintar; dar una capa de pintura
-
prevléči (re)vestir; cubrir con una capa (s tušem de tinta china)
prevleči s firnežem barnizar
prevleči s tapetami empapelar
-
purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)
I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin. —
II. meton.
1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.
2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
b) rdeča capa: Col.
c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.
3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.
4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.
5. vino: purpura potabilis Cass.
-
sinji morski pes stalna zveza
zoologija Prionace glauca (plenilska riba) ▸ kék cápa
-
sivi morski pes stalna zveza
zoologija Carcharhinus plumbeus (plenilska riba) ▸ homokpadi cápa
-
caída ženski spol padanje, padec; padec vode; pobočje, (huda) strmina; nemilost
la caída de ojos povešenje oči (pogleda)
a la caída de la tarde ob nastopu noči
ir, andar de (capa) caída propasti
caídas pl volna puljenica; bistroumni domisleki
-
cápica (-e) f dem. od capa straccetto, cencetto