Franja

misery [mfzəri] samostalnik
beda revščina, sila, nadloga, bridkost
narečno telesna bolečina

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.

obductiō -ōnis, f (obdūcere)

1. pokritje, pokrivanje, zagrinjanje: nubila inimicā obductione pendent Arn.; poseb. zagrinjanje zločinčeve glave ob usmrtitvi: capitis Ci., capitum Amm.

2. metaf. žalost, otožnost, tegoba, pobitost, bridkost: Vulg.

pain¹ [péin] samostalnik
bolečina, bol, bridkost, trpljenje, skrb
množina trud, muka
množina, medicina porodne bolečine, popadki
kazen (samo v frazah: (up)on ali under pain of pod pretnjo kazni; pains and penalties kazni in globe)

to be in pain imeti bolečine, trpeti, biti zaskrbljen
to give (ali cause) s.o. pain zadati komu bolečino
to be at pains; ali to take pains potruditi se, truditi se
to go to great pains zelo se potruditi
to spare no pains ne prihraniti si truda
to get a thrashing for one's pains biti tepen v zahvalo za svoj trud
to have one's labours for one's pains; ali to be a fool for one's pains zaman se truditi
a pain in the neck zoprnik, zoprna zadeva

poignancy [pɔ́inənsi] samostalnik
ostrost; grenkoba, bridkost; rezkost, zajedljivost, jedkost

purgatorio moški spol vice; muka, trpljenje, bridkost

pasar las penas del purgatorio mnogo trpeti v življenju

rodimento m

1. grizenje, glodanje, razjedanje (zlasti pren.)

2. pren. stiska, bridkost

saltness [sɔ́:ltnis] samostalnik
(majhna) slanost, slan okus
figurativno grenkoba, bridkost

sorrow¹ [sɔ́rou] samostalnik
skrb, bol, žalost (at ob, nad, for zaradi)
kes; gorjé, bridkost, bolest, tarnanje, tožba

much sorrow, many sorrows mnogo gorja (smole, nesreče, trpljenja, žalosti)
to my sorrow na mojo žalost
to be in sorrow žalostiti se, žalovati
two in distress make sorrow less v dvoje se žalost laže prenaša

spīna -ae, f (gl. pinna2)

1. rastlinska bodica, bodec, trn, v pl. bodice, trnje: Lucr., Sen. rh., Col., Plin. idr., spinis surgit paliurus acutis V., consertum tegumen spinis V., spinis conserto tegmine nullis O., tegumen omnibus sagum … spina consertum T., terra tuum spinis obducat … sepulchrum Pr., spinis coronatus Eccl. s trnjevim vencem, s trnjevo krono; sinekdoha
a) trnov grm: spina creat rosas O.
b) trnata rastlina: spina alba Plin., Col. beli trn, spina Arabica Plin. akacija (starejše nérod), spina fullonia Plin. gl. fullōnius; o belušu: Col., in totum spina est asparagus Plin., in aequorea quae crevit spina Ravenna Mart.

2. occ.
a) živalska bodica, starejše bodec, bodelj: aliae animantes spinis hirsutae Ci. (o ježih in ježevcih), hystrices spinā contectae Plin.
b) (ribja) kost, koščica, sŕt, ost: Mel., Plin. idr., humus spinis cooperta piscium Ci. fr. ap. Q., spinā nocuus O., spinae medio in pisce O.
c) hrbtenica: Varr. idr., duplex agitur per lumbos spina V., spinae curvamen O., caput spina excipit Cels., carnosa inanitas adnexae spinae Plin.; s celim izrazom: dorsi spina Aug., spina quae est in dorso Gell., medulla spinae Aug. hrbtni mozeg, hrbtenjača; pesn. spina = hrbet: spina viret O.
d) sacra spina „sveta“ ali križna kost, križnica: Suet. ap. Fr., Hier., Isid.
e) trnu podoben α) zobotrebec, zobni trebek: argentea Petr. β) prečni zid v dirkališčih, okrog katerega so morali dirjati dirkači: Cass.

3. metaf.
a) bridkost, moreča skrb, zaskrbljenost, želja, poželenje, slast, strast: spinas animo evellere H., quid te exempta levat spinis de pluribus una? H.
b) spinae tankoumnost, bistroumnost, ostroumje, ostroumnost, ostroumno dlakocepstvo: nec disserendi spinas probavit Ci., Peripatetici spinas partiendi et definiendi praetermittunt Ci. tankoumne (dlakocepske) (raz)delitve in razlage, vellere spinas Ci. = dlakocepiti.

torture [tɔ́:čə] samostalnik
mučenje, muka, tortura
figurativno bol(ečina), trpljenje, bridkost
figurativno izkrivljenje, pačenje (besedila itd.)

instrument of torture mučilno orodje, mučilo
to put to the torture mučiti, trpinčiti; figurativno skriviti, zmaličiti, (po)pačiti (besede itd.); (pri)siliti, primorati (into k)

tribulación ženski spol bridkost, težava, stiska, nadloga, trpljenje; nevšečnost, zoprnost, nesreča

trībulātiō -ōnis, f (tribulāre) = gr. ϑλῖψις sila, stiska, nadloga, bridkost, tribulácija: Eccl.

tribulation [tribjuléišən] samostalnik
bridkost, žalost, trpljenje, stiska, nadloga, zoprnost

tribulation [tribülasjɔ̃] féminin stiska, bridkost, trpljenje; pluriel nadloge, težave; več ali manj neprijetne nevšečnosti

il n'est pas au bout de ses tribulations njegovih težav še ni konec
petites tribulations majhne težave

tristesse [tristɛs] féminin žalost; bridkost; otožnost; turobnost; potrtost

tristesse profonde, insupportable globoka, neznosna žalost
nager dans la tristesse toniti v žalosti

tristéţe -i f žalost; otožnost, bridkost

trīstitia -ae, f (trīstis)

1. neprijazno vedenje, jeza: sim ego tristitiae causa tuae O., an nova tristitiae causa puella tuae? Pr.

2. mračnost, čemernost, neprijaznost, slaba volja, nevolja, nejevolja, zlovoljnost, ozlovoljenost, resnost, resnobnost, strogost, trdosrčnost: tristitia et severitas habet gravitatem, sed amicitia remissior esse debet Ci., quod ille vos tristitiā vultuque deceperit Ci., multa tristitia, multum severitatis Plin. iun.

3. žalovanje, žalost, otožnost, žalobnost, klavrnost, potrtost, pobitost, malodušnost, melanholija, jad, tuga, bol, bolest, bridkost, bolečina, gorjé (naspr. laetitia, alacritas): tristitiae se tradere Ci., tristitiae mederi Sen. ph., ex summā laetitiā omnes tristitia invasit S., finire memento tristitiam H., tristitia torpens (sc. apium) Plin.; pren.: sole recedente quasi tristitia quaedam contrahit terram Ci.

4. metaf. (o neživih subj.) žalost, žalostna kakovost, žalostno stanje, trdost, trdota, neprizanesljivost, ostrost, ostrina, starejše trdóba, ljutína: temporum, sermonis Ci., soli, caeli, aspectūs Plin., lenitas verbi rei tristitiam mitigat Ci.

zozobra ženski spol pomorstvo razbitje (ladje), brodolom; vihar; figurativno skrb, zaskrbljenost; bojazen, žalost, bridkost

горе n gorje, bridkost, žalost, nesreča;
г. мне! gorje mi!;
помочь (пособить) горю rešiti iz neprilike;
с горем пополам komaj komaj;
хлебнуть (хватить) горя prenesti mnogo gorja;
а ему и горя мало malo mu je mar, ne beli si glave;
горе-охотник (gov.) slab lovec