Franja

employ² [implɔ́i] samostalnik
uporaba; zaposlitev, služba

in employ zaposlen
out of employ brezposeln
in the employ of zaposlen pri

employment [implɔ́imənt] samostalnik
posel, služba, zaposlitev

out of employment brezposeln
to throw out of employment odpustiti iz službe
employment exchange (ali bureau) borza dela
to be in employment biti zaposlen

grass¹ [gra:s] samostalnik
trava; pašnik, trata; ruša
pogovorno beluš
pogovorno pomlad
sleng policaj, "kifeljc"; ovaduh
sleng marihuana, mamilo

to cut grass under s.o.'s feet spodnesti komu tla
to let the grass grow under one's feet leno in počasi delati
at grass na paši, pogovorno na dopustu
to go to grass iti na pašo, pogovorno na dopust
to put (ali turn out) to grass gnati na pašo
out at grass na paši; figurativno brezposeln, na dopustu
go to grass! solit se pojdi!
figurativno to send to grass podreti na tla
to hear the grass grow slišati travo rasti
as long as grass grows and water runs za večne čase
while the grass grows the steed starves dvakrat da, kdor hitro da

job¹ [džɔb] samostalnik
delo, opravilo, posel; delo na akord; naloga, dolžnost; služba, položaj
pogovorno zadeva
pogovorno težka naloga; špekulacija, izrabljanje službe za privaten zaslužek
ameriško, sleng nečeden posel, kraja, rop, zločin
tisk akcidenčni tisk

ekonomija job card (ali ticket) seznam delavčevih delovnih ur
job order naročilo za delo
job production izgotovitev posamičnega dela
job specification opis dela
job analysis analiza dela, analiza zaposlenosti
job classification poklicna razvrstitev
job control sindikalni vpliv na kadrovsko politiko v podjetju
job evaluation (ali rating) ocenitev dela
job rotation rotacija delovnih mest
on the job training izobrazba na delovnem mestu
odd jobs priložnostna dela
bad job slaba stvar, težek položaj, neuspeh
a good job (too) (res) sreča
by the job na akord, od kosa plačano delo
job time čas za delo na akord
job wage plačilo za delo na akord
out of a job brezposeln
job for the boys služba za pristaše (politične stranke)
bank job bančni rop
what a job! to je obupno!
it was quite a job bila je res težka stvar
to make a good job of it delo res dobro opraviti
to make a thorough job of it delo temeljito opraviti
to make the best of a bad job popraviti, kar se še da; molče požreti, ne kazati nevolje
to give it up as a bad job opustiti kaj, kar je brezupno
to know one's job razumeti stvar
it is your job to do it tvoja naloga je, da to narediš
to be on the job pridno delati, paziti
this is not everybody's job to delo ni za vsakega
to pull a job zagrešiti zločin
to do s.o.'s job for him; ali to do a job on s.o. uničiti koga, likvidirati koga
a put-up job naprej dogovorjen zločin, prevara
ameriško to lie down on the job zanemarjati delo, zabušavati
ameriško, pogovorno she is a tough job ona je žilava

ocupación ženski spol zasedba, okupacija; opravilo, posel, delo

ocupación accesoria postransko delo
sin ocupación brez dela, brezposeln

ōtium -iī, n

1. prosti čas, brezdelje, brezdelnost, brezdelica, lázno, praznovanje, počitek, oddih, mir, pokoj (naspr. negotium): Enn. ap. Gell., Ca. ap. Ci., Pl., Ter., V., O., H., Cat., Sil., Suet. idr., nostrum otium negotii inopiā constitutum est Ci., natio occupata in otio Ph. predan dela polnemu brezdelju, otium sequi Ci., N. brezposeln biti, praznovati, otium persequi (iskati) Ci., per otium cibum capere ali spolia legere L. v miru, mirno, languescere in otio ali languescere otio Ci.; o neosebnih subj.: quies aëris et otium et tranquillitas Sen. ph.

2. occ.
a) počitek (prostost) od državnih opravil, brezposelnost, prosti čas za druge stvari, zlasti za slovstveno (književno, literarno, znanstveno) dejavnost, ukvarjanje s slovstvom (književnostjo, literaturo, znanostjo): Pl., Ter., Corn., Vell., quantum mihi res publica tribuet otii, ad scribendum conferam Ci., otium in studiis conterere Ci., o. studiosum Plin. iun. učeno slovstveno delovanje, abundare otio studioque Ci., se in otium conferre Ci. umakniti se v zasebnost, slovo dati javnim opravilom (službam); meton. pl. = sadovi (plodovi, rezultati) prostega časa: excutiasque oculis otia nostra tuis O.
b) politični mir, mirne, umirjene razmere: Ter., H. idr., ex bello tantum otii toti insulae conciliavit N. je povrnil tolikšen mir, pax atque otium C., valde me ad otium pacemque converto Ci., deducere rem ad otium C. mirno (= brez boja) poravnati, in otio vivere Ci., studia … honesta per otium (v mirnem času, v miru) concelebrata Corn., ab hoste ali ab seditionibus urbanis otium fuit L. imeli so mir pred sovražniki (pred prevrati).

out³ [áut] predlog
iz, ven, izven, zaradi

from out iz, izven
out of doubt nedvomno
to be out of one's depth ne znati dovolj; prevzeti se
to be out of a thing ne imeti več česa, zmanjkati
to bo out of it ne imeti pojma, ne biti vključen
out of breath zadihan
out of fashion (ali date) zastarel
out of doors zunaj
out of keeping with neharmoničen, neprimeren
out of order pokvarjen
out of patience pri kraju s potrpljenjem
out of place ne na pravem mestu, neumesten
out of the ordinary nič posebnega
out of pocket na izgubi
out of print razprodan (knjiga)
out of the question nemogoče, ne pride v poštev
out of shape izmaličen, v slabi kondiciji
out of sorts razdražljiv, siten
out of step ne v koraku s kom ali čim
times out of number neštetokrat
two out of three dva od treh
out of the way odročen, nenavaden
out of wedlock nezakonski, ne v zakonu (otrok)
out of the woods izven nevarnosti
out of work brezposeln
out of one's own head sam od sebe, na svojo pobudo
ekonomija out of stock razprodan, ne več na zalogi
ekonomija to take out of bond vzeti blago iz carinskega skladišča

pay-roll [péiroul] britanska angleščina samostalnik
plačilna lista

to have (ali keep) s.o. on one's pay-roll zaposlovati koga
to be off the pay-roll biti odpuščen, biti brezposeln
he is no longer on our pay-roll ne dela več pri nas
the firm has a huge pay-roll podjetje ima mnogo delavcev

rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima

stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem

stempeln žigosati; figurativ označiti; figurativ ožigosati (zu kot/za); stempeln gehen figurativ biti brezposeln, dobivati podporo za brezposelne

stranded [strǽndid] pridevnik
nasedel (ladja), ki je obtičal
figurativno ki je v stiski, v škripcih, brez sredstev, zapuščen, brez pomoči, propadel

stranded goods naplavljene stvari (ki jih morje vrže na obalo)
stranded sailor brezposeln mornar

Straße, die, (-, -n) cesta, ulica; Geographie von Gibraltar usw.: ožina, preliv; Technik proga; figurativ Druck der Straße pritisk ulice;
auf: auf der Straße na cesti, na ulici; auf offener Straße sredi ceste; auf der Straße liegen figurativ ležati na cesti, biti na cesti; auf die Straße gehen iti na ulico, demonstrirati, als Prostituierte: iti na cesto; auf der Straße liegen/sitzen/stehen biti na cesti (biti brezposeln); auf die Straße setzen/werfen postaviti na cesto (iz stanovanja, iz službe); Geld auf die Straße werfen metati denar skozi okno;
durch: durch die Straßen gehen: po ulicah;
in: in der Straße na cesti;
nach: nach der Straße proti cesti, na cestni strani;
über: über die Straße verkaufen: čez cesto;
von: von der Straße s ceste, z ulice; von der Straße auflesen pobrati z ulice; von der Straße holen dati delo;
zur: zur Straße na cestni strani

travail, pluriel travaux [travaj, vo] masculin delo, delovanje; napor, naprezanje; chimie vrenje; pluriel porodne bolečine

sans travail brez dela, brezposeln
travail agricole delo na polju, kmečko delo
travail d'amateur nestrokovno, slabo delo
travaux pluriel d'amélioration amelioracijska dela
travaux pluriel d'assainissement asanacijska dela
travail de bureau pisarniško delo
travaux pluriel du bâtiment gradbena dela
travail à la chaîne delo na tekočem traku
travail collectif, continu, de dimanche kolektivno, nepretrgano, nedeljsko delo
travail du cidre vrenje jabolčnika
travail du bois obdelovanje lesa
travail à domicile delo na domu
travaux pluriel d'entretien vzdrževalna dela
travail d'épreuve preskusno delo
travail féminin žensko deto
travaux pluriel forcés (à perpétuité) (dosmrtno) prisilno delo
travail à forfait, à la pièce, à la tâche akordno delo
gros travaux pluriel groba dela
travail illicite, noir nedovoljeno delo, delo na črno
travail de longue haleine dolgotrajno delo
travaux pluriel d'infrastructure, de superstructure nizke, visoke gradnje
travail intellectuel, manuel duševno, ročno delo
travail à mi-temps, à plein temps polovična, polna delovna zaposlitev
travail à la machine strojno delo
travaux pluriel ménagers gospodinjska dela
travail de nuit nočno delo
travaux pluriel au nivellement planiranje (zemljišča)
travail occasionnel priložnostno delo
travail payé à l'heure od ure plačano delo
travail préparatoire pripravljalno delo
travail produit produktivnost
travaux pluriel publics javna dela
travail qualifié kvalificirano delo
travail de réparation popravljalno delo
travail de Romain (figuré) dolgo in naporno, trdo delo
travaux pluriel routiers cestna dela
travail saisonnier sezonsko delo
travaux pluriel de sauvetage reševalna dela
travail en série serijsko delo
travaux pluriel de voirie urbaine cestna dela v mestu
accident masculin du travail nezgoda pri delu
Bureau masculin International du Travail Mednarodni urad za delo
arrêt masculin de travail ustavitev dela
cessation féminin du travail prenehanje dela
chantier masculin de travail delovišče
conditions féminin pluriel du travail delovni pogoji
conflits masculin pluriel du travail delovni spori
contrat masculin de travail delovna pogodba
division féminin du travail delitev dela
droit masculin au travail pravica do dela
durée féminin du travail delovni čas
financement masculin des travaux finariciranje del
heures féminin pluriel de travail delovne ure
incapacité féminin du travail nesposobnost za delo
(figuré) inspecteur masculin des travaux finis lenuh, ki samo gleda, ko drugi delajo
législation féminin du travail delavska zakonodaja
livret masculin du travail delovna knjižica
marché masculin du travail borza dela
ministère masculin du travail ministrstvo za delo
le monde du travail delavstvo
office masculin du travail urad za delo
Parti masculin du Travail (angleška) delavska stranka
poste masculin de travail delovno mesto
protection féminin du travail zaščita pri delu
semaine féminin de travail delovni teden
supplément masculin pour travail pénible dodatek za težko delo
tribunal masculin du travail sodišče za delo
vêtements masculin pluriel de travail delovna obleka
avoir le travail facile z lahkoto delati
avoir du travail imeti delo (opravke)
cesser le travail prenehati z delom
être en travail biti, ležati v porodnih bolečinah
être surchargé de travail biti preobložen z delom
faire du travail supplémentaire opravljati dodatno, nadurno delo
se mettre au travail lotiti se dela
réduire la durée du travail skrajšati delovni čas
travaux! gradbena dela! gradbišče!

vacío prazen; votel; samski; nezaseden; brez dela, nezaposlen; nebrej (ovca); domišljav, nadut, ošaben

vacío de entendimiento duševno omejen
de vacío prazen, nezaseden, neobložen; brezposeln

work¹ [wə:k] samostalnik
(telesno ali duševno) delo; ukvarjanje, ustvarjanje, dejavnost; posel, zaposlitev; naloga; (žensko) ročno delo; delovni proces, rezultat dela, proizvod, izdelek; izdelava, obdelava, način izdelave; delovna sposobnost; težak posel, trud, muka; pogon (stroja)
množina stavbna dela, stavbišče; javna dela
vojska utrdbe, utrdbena dela
(edninska konstrukcija) tovarna, fabrika, obrat, delavnica; talilnica, livarna
tehnično mehanizem, gonilo, kolesje, zobčasti prenos
množina, religija dobra dela

in work zaposlen; (ki je) v pogonu (obratu)
out of work brez dela, brezposeln, nezaposlen
a work of art umetniško delo, umetnina
a work of genius genialno delo
works of a clock mehanizem ure
the works of Bach Bachova dela
works of mercy dobrodelna dela
earth works arhitektura zemeljska dela
good works dobra dela
iron works talilnica železa, železarna
Minister of Works minister za javna dela
glass works steklarna
gas works plinarna
Public Works javna dela
out works arhitektura zunanja dela
stone works zidarska dela
upper works navtika nadvodni del ladje; vrhnja gradba, deli ladje nad zgornjo palubo
wood works lesena konstrukcija, leseni deli hiše, leseni predmeti
shock-work udarniško delo
to be out of work biti brez dela, biti brezposeln
to be at work delati, delovati, funkcionirati
it's all in the day's work to ni (prav) nič nenavadnega, to je normalno, to je del (vsako)-dnevnega dela
to cease (ali to stop) work nehati z delom
I did a good day's work veliko sem naredil danes
to give s.o. the works ameriško, pogovorno ozmerjati, premlatiti koga
to get (ali to set) to work lotiti se dela, začeti delati
to go (ali to set) about one's work lotiti se svojega dela
to have plenty of work to do imeti mnogo dela
I have my work cut out for me imam polne roke dela
to make sad work of it figurativno vse uničiti
to make short (ali quick) work of hitro opraviti z, hitro obvladati
that is your work to je tvoja naloga
to look for work iskati delo

ἀ-πρᾱ́γμων 2 (πρᾶγμα) 1. brezdelen, brezposeln, miroljuben, τὸ ἄπραγμον (politična) nedelavnost. 2. kdor se ne udeležuje javnega življenja, kdor je prost državnih opravkov. 3. brez truda, udoben, miren. – adv. -μόνως mirno, brez truda.

ᾱ̓ργός² 3 in 2 (od ἀϝεργός) 1. brez dela, brezposeln, len, nekoristen, ῥῆμα prazna beseda NT. 2. zanemarjen, nestorjen, neobdelan γῆ, χώρα. – adv. ἀργῶς leno, mlačno.

ἰδιώτης, ου, ὁ (ἴδιος) 1. adi. a) brezposeln, brez dela, zaseben, privaten; b) neizkušen, neizveden ἰατρικῆς, ὄχλος dninarji. 2. subst. a) poedinec, posameznik, posamezen državljan, plebejec; pl. narod; opp. občina, država; b) zasebnik, navaden državljan (brez dostojanstva), opp. βασιλεύς itd.; prostak (vojak), opp. στρατηγός; c) v nasprotju z onim, ki se bavi z umetnostjo ali vedo: neizvedenec, neizvežbanec (opp. χειροτέχνης), lajik τινός, κατά τι; prozaik (opp. ποιητής Pl. Phaedr. 258 d; Conv. 178 b), nezdravnik (opp. ὁ ἰατρός); d) nerodnež, šušmar.

σχολαστικός 3 brezdelen, brezposeln, τὸ σχολαστικόν brezdelnost, praznovanje, prosti čas.