Franja

afono agg. brez glasu

afterlos brez zadnjika

agrammatos -on (gr. ἀγράμματος) brez slovniške (= učene) izobrazbe, neizobražen: Vitr.

aguanoso vodén, namočen; močviren; ameriška španščina brez okusa

aisément [ɛzemɑ̃] adverbe lahko, z lahkoto, brez težav

je le crois aisément to rad verjamem
il peut aisément réussir on more z lahkoto uspeti

akzentfrei sprechen: brez (tujega) naglasa

albeō -ēre (albus) bel biti, beliti se: Sil., campi... ossibus albent V., quod (caput) ut videam canis albere capillis O., albente caelo Sis. ap. Q., C. ali caelo albente Auct. b. Afr. ko se je svitalo (danilo), membra in eum pallorem albentia T. tako beli in bledi. Večinoma kot adj. pt. pr. albēns -entis bel, siv, bled: vitta, comae, rosae O., spumae O., T., ossa T., equi Cu., Plin. iun.; pesn. = svetel, bleščeč: aethra Sil. in = brez okrasa, neokrašen: Val. Fl.

alicaído hromih peruti; brez moči, slaboten; brez poguma

aliquant [ǽlikwənt] pridevnik & samostalnik
matematika ki se ne deli brez ostanka; praštevilo

aliquot [ǽlikwɔt] pridevnik
matematika ki se deli brez ostanka

alleinstehend, allein stehend neporočen, (ohne Verwandtschaft) brez sorodnikov; ein Haus: samoten, na samem

allīdō (adlīdō) -ere -līsī -līsum (ad in laedere)

1. butniti (butati) koga ali kaj na kaj, zagnati (zaganjati) koga ali kaj na kaj, udariti (udarjati) s čim ob kaj: ut... pars ad scopulos adlisa interficeretur C.; z dat.: ut si quis... (creteam personam) adlidat pilaeve trabive Lucr., pars solidis adlisa Lucr.; abs. allidi (o rastlinah, otrocih) pobit biti, potlačen biti, ob tla treščen biti: Col., Lact.

2. pren. obstoj koga (česa) v nevarnost spraviti (spravljati), oškodovati koga (kaj), pogubiti (pogubljati): virtutem Sen. ph.; od tod pass. allidi ne brez škode odnesti jo, poražen biti, opeči se: in quibus (damnationibus) me perlubente Servius allisus est, ceteri conciduntur Ci. ep., cum sit colluctandum cum eo (agro), allidi dominum Col.

ambigō -ere (-) (-) (ambi in agere = z dveh strani ali na dve strani gnati; le pren.)

I. intr.

1. dvomiti, ne prav vedeti, pomišljati si, omahovati: z ACI ali inf.: (Alexandrum) regnum Asiae occupaturum haud ambigere Cu., ne quis ambigat cuncta regno viliora habere T.; z odvisnim vprašanjem: ambigens Nero, quonam modo ingenia notescerent T., quaenam post Augustum militiae condicio, ambigentes T. v mučni negotovosti; z de: Plin., Q., in hac causa, de qua tu ambigis Gell., ambigebant de illis (o tem), quidnam fieret Vulg.

2. pregovarjati se (posebno pred sodiščem), prepirati se, pravdo imeti: vicini nostri hic ambigunt de finibus Ter., cum de vero ambigetur, quod quaeri coniecturā solet Ci., id, de quo verbis ambigebatur L., speculatori de parte finium cum vicino ambigenti T., ambigant agnati cum eo, qui heres est Ci., ut inter eos, qui ambigunt, conveniat Ci. prepirajoče se stranke, si de hereditate nihil ambigitur Ci., ambigendi causa Ci. sporna točka; pren.: ambigere de regno L., regni certamine ambigebant fratres L. —

II. trans. (po)dvomiti o čem, oporekati čemu, ugovarjati čemu, pregovarjati se, prepirati se, klas. le v pass., pogosto = dvomljiv biti, sporen biti; act.: z odvisnim vprašanjem: haud ambigam,... hicine fuerit Ascanius an maior quam hic L. nočem se prepirati, nočem razsojati; v pass.: ambigitur quid enim? H. o čem pa je prepir? ex contrariis scriptis si quid ambigitur Ci., in iure, quod ambigitur inter peritissimos Ci., temporis aeterni, non unius horae ambigitur status Lucr. gre za večni čas, ne za..., omnis res eandem habet naturam ambigendi Ci. pri spornem razgovoru je treba o vsaki stvari vselej razpravljati na isti način; z ACI: aspici aliquando in Aegypto eam volucrem non ambigitur T.; z odvisnim vprašanjem: id cum inter omnes constet, eo magis miror ambigi, quanam Hannibal Alpes transierit L., ambigitur quoties, uter utro sit prior H., in quo (genere) quale sit quid ambigitur Ci.; redko s quin: neque ambigitur, quin Brutus... id facturus fuerit L. — Od tod adv. pt. pr. ambigenter neodločno, omahujoč, brez trdnega sklepa: Hier.

àmbisati se -išēm se prepasti, prepadati, ugrezniti se, ugrezati se v zemljo, izginiti, izginjati brez sledu, posesti se, posedati se

ambulatoire [-latwar] adjectif ambulatoren, ambulanten, premičen; nestalen, brez stalnega bivališča, sedeža

traitement ambulatoire masculin ambulantno zdravljenje (neležečih bolnikov)

ambulatorio brez stalnega bivališča; medicina ambulanten (zdravljenje)

amènati -ām, ámenovati -ujēm vsemu pritrjevati, pritrjevati brez ugovora

ámenovānje s, amènānje s pritrjevanje brez ugovora

āmēns -entis (= qui a mente discedit Varr.) brezumen, nespameten, brez glave, (ves) iz sebe, omamljen, zmeden, (kakor) besen: pater amens, qui odisset eum sine causa, quem procrearat Ci., arma amens capio V., lugubris et amens... totum percensuit orbem O., quo (in vico) amens, agitantibus furiis sororis ac viri, Tullia per patris corpus carpentum egisse fertur L., homo audacissimus atque amentissimus Ci.; z abl.: amens metu, terrore, invidiā, vino L., aspectu V., dolore O., caeli divisis partibus Lucr., periculi magnitudine Cu.; s pleonastičnim loc.: amens animi V.; kot subst. masc. = nespametnež, blaznež: erat amentis, cum aciem videres, pacem cogitare Ci. kazalo bi na blaznost, amentis est superstitione praeceptorum contra rationem causae trahi Q.; met. o abstr. kot vzrok ali učinek amentiae brezsmiseln, nesmiseln, nespameten: furor Cat., ira Sen. ph., impetus, metus Lucan., terror Cl., nihil hoc amentius dicitur Ci., amentissimum consilium Ci. ep.

ametros -on (gr. ἄμετρος) brez metruma, v nevezani besedi: Char.