Franja

raccare v. intr. (pres. racco) navt. žarg. bruhati (zaradi morske bolezni)

regorge [ri:gɔ́:dž] prehodni glagol
zopet (iz)bljuvati, (iz)bruhati, povračati; nazaj vreči; ponovno pogoltniti
neprehodni glagol
biti izbljuvan; močno prodirati (iz kanala, rova itd.)

regurgitar bljuvati, bruhati

renarder [rənarde] verbe intransitif zvitorepiti; populaire, vieilli bljuvati, bruhati

re-spuō -ere, respuī (re in spuere)

1. „nazaj (iz)pljuniti ((iz)pljuvati)“„nazaj bljuvati“; (iz)bljuvati, izmetati (izmetavati), iz sebe dati (dajati), (iz)bruhati: Col., Q., Vitr. idr., frenos cum sanguine respuere Stat., reliquiae cibi, quas natura respuit Ci., respuet invisum iusta cadaver humus O., respuere ferrum ab se Lucr. nazaj pehati, odbi(ja)ti, omne vulnus respuens Plin. neranljiv.

2. metaf. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati), odkloniti (odklanjati), odbi(ja)ti, ne odobriti (odobravati), ne spreje(ma)ti, prezreti (prezirati): orationem, defensionem, consolationem Ci. ne marati (za kaj), condicionem C., Ci., poëtas H., aliquem auribus Ci. ne hoteti poslušati, cuius aures respuunt (z ACI) Ci. čigava ušesa bolijo? čigava ušesa se pritožujejo? — Pt. pr. respuens z gen.: vocum communium Gell.

rigurgitare

A) v. intr. (pres. rigurgito) biti prenapolnjen; narasti, naraščati; prestopiti bregove

B) v. tr. povračati, bruhati (tekočino)

ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.

scagliare¹

A) v. tr. (pres. scaglio)

1. vreči, zagnati, metati

2. pren. bruhniti, bruhati:
scagliare insulti bruhati žaljivke

B) ➞ scagliarsi v. rifl. (pres. mi scaglio)

1. zagnati se, vreči se:
scagliarsi contro qcn. vreči se na koga

2. pren. obsuti, obsipati:
si scagliò contro di noi con parole d'odio obsul nas je z besedami, polnimi sovraštva

speien (spie, gespien) bruhati (auch Wasser usw.); (spucken) pljuvati, pljuniti; Gift und Galle speien bruhati ogenj in žveplo

spew [spju:]

1. prehodni glagol & neprehodni glagol
pogovorno (iz)bruhati, (iz)bljuvati, povračati (hrano), rigati (se), izpljuniti (često out, up, forth)
figurativno izteči (iz), drseti, zdrsniti (o zemlji); (o topu) izvreči kroglo pred cev zaradi prehitrega streljanja

2. samostalnik
izmeček, izbljuvek

spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)

I. intr.

1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.

2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.

3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —

II. trans.

1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.

2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.

3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.

4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.

spit^*3 [spit]

1. neprehodni glagol
pljuvati, pljuniti
figurativno grdo, prezirljivo ravnati (at s)
pihati, puhati (kot jezna mačka); pršeti, rositi (dež); padati v posameznih kosmičih (sneg); metati iskre (o ognju); štrcati (črnilo) (o peresu); vrvrati, kipeti (vrela voda)

2. prehodni glagol
pljuvati, izpljuniti (slino, kri, hrano) (često out, forth)
bruhati (ogenj); izbruhniti (grožnjo, kletvico); prižgati

to spit coton (sixpence) sleng biti zelo žejen
to spit in s.o.'s face pljuniti komu v obraz
to spit a fuse prižgati vžigalnik (granate)
to spit at (on, upon) pljuniti na, razžaliti, prezirljivo ravnati s (kom)
to spit out izpljuniti, sleng odkriti, odkrito govoriti
spit it out! govori!, na dan z besedo!
to spit out an oath izbruhniti kletvico, zakleti

sputare

A) v. tr. (pres. sputo)

1. pljuniti, pljuvati; izpljuniti:
sputare bile, veleno pren. bruhati ogenj in žveplo
sputare l'osso pren. vrniti vzeto, ukradeno; izblebetati, kar bi radi zamolčali
sputare i polmoni pren. močno kašljati; ekst. govoriti na vsa pljuča
sputare il rospo pren. dati si duška
sputare sangue pren. garati kakor črna živina
sputare sentenze pren. vsiljivo deliti nauke

2. pren. bruhati:
il vulcano sputa lava ognjenik bruha lavo

B) v. intr. pljuniti, pljuvati:
sputare addosso a, in faccia a, su pren. pljuvati na
sputare nel piatto in cui si mangia pren. pljuvati v lastno skledo
sputare tondo pog. govoriti domišljavo, postavljaško

throw up prehodni glagol
vreči, zagnati kvišku, v zrak; dvigniti
vojska postaviti (barikade), zgraditi (barake); zapustiti, opustiti, odstopiti, na klin obesiti (službo, mesto itd.); izbljuvati, izbruhati (hrano itd.)
tisk poudariti; očitati (komu kaj)
neprehodni glagol
bruhati, bljuvati
lov dvigniti glavo (pes, ki je izgubil sled)

throw up your hands! roke kvišku!
to throw up the cards (od)vreči karte (tudi figurativno)
to throw up one's eyes pogledati kvišku
to throw up one's hands (od začudenja, ogorčenja itd.) skleniti (stegniti) roke nad glavo
to throw up the sponge figurativno podleči, opustiti borbo ali tekmovanje, priznati svoj poraz

trasbocar [c/qu] ameriška španščina bljuvati, bruhati, izbljuvati

upchuck [ʌ́pčʌk] prehodni glagol & neprehodni glagol
ameriško, pogovorno (iz)bruhati, (iz)bljuvati, (iz)kozlati

vărsá vărs

I. vt.

1. (na)točiti; nalivati, naliti

2. polivati, politi; razlivati, razliti

3. bruhati, bljuvati

4. vplačevati, vplačati

II. vr. izlivati se

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

vomir [vɔmir] verbe transitif bljuvati, bruhati; pljuvati, izpljuniti; izreči (besede)

vomir sur quelqu'un zmerjati koga
vomir du sang kri bljuvati
vomir des injures psovati
les canons vomissent le feu et la mort topovi bruhajo ogenj in smrt

vomit² [vɔ́mit] neprehodni glagol
bljuvati, bruhati; (o vulkanu) bruhati lavo, ogenj; biti izbruhan; privreti iz
prehodni glagol
(= vomit up) (iz)bljuvati (jed); (iz)bruhati, izmeta(va)ti; pripraviti k bruhanju (bljuvanju) (koga)

he is vomiting blood kri bljuva
he vomited everything he had eaten izbljuval je vse, kar je (bil) pojedel
factory chimneys vomit smoke tovarniški dimniki bruhajo dim