squelch [skwelč]
1. samostalnik
zmečkana masa, kaša, brozga; klokot, čofot(anje)
(= squelcher) pogovorno uničujoč udarec; porazen odgovor
2. prehodni glagol
pogovorno zmečkati, zdrobiti, streti, zmastiti; dokončati (kaj)
figurativno utišati, usta (komu) zamašiti, poraziti (koga) z odgovorom, zbegati
neprehodni glagol
čofotati, klokotati; hoditi v čevljih, polnih vode, ali po razmočeni zemlji; ostati ves osupel, sesesti se
Zadetki iskanja
- tābēs -is, f (prim. tābeō)
1. razkrojevanje, razkroj, razpadanje, razpad, propadanje, propad, starejše raztvor, raztvorba zaradi topljenja, gnilobe, bolezni idr., ginevanje, gnitje, gniloba, trohnenje, trohnoba, taljenje, kopnenje: Plin., Lact. idr., tabes cadavera absumebat L., corpora tabe vetustas abstulerit O., arca inanis inventa per tabem tot annorum omnibus absumptis L., si terra in tabem facilis est Sen. ph. če se zlahka razkraja.
2. meton.
a) s topljenjem, raztapljanjem, razkrojem, razpadanjem, trohnenjem ipd. nastala tekočina, brozga, plundra, brljuzga, glen, gošča, gnojnica, gnojevka: fluens tabes liquescentis nivis L., per tabem (skozi lužo) sanguinis hostem sequi L., semusti cineres tabe (v novejših izdajah tabo) obliti T., corpora in tabem resolvit Plin., arte nefandā summota est capiti tabes Lucan. ves sok; pesn.: (sc. anguis) necat tabe veneni O. s strupeno slino, sagitta mortiferā tabe tincta O.
b) preležana tvarina, preležana snov, preležano blago: tabes mercium Plin. preležano blago.
3. metaf. ginevanje, hiranje, propadanje, počasna bolezen, sušica, jetika, kuga, kužna bolezen, pomor: Lact. idr., aegritudo habet tabem Ci., quos durus amor crudeli tabe peredit V., multorum mensum tabe mortuum L., tabe interire Aur., ad ultimam tabem corpus alicuius redigere Val. Max., tabes (pomor) orta per Aegyptum L., oculorum tabes T. izguba vida; pren.: tanta vis avaritiae animos veluti tabes (kakor kužna bolezen) invaserat S., tabes crescentis faenoris L. oderuška kuga, fori tabes T. pravdarstvo, tabes legionum T. vrvež = upor. - zōzza f pog. toskansko
1. slabš. brozga
2. pren. sodrga, svojat, drhal
3. pren. ukor, zmerjanje - брандахлыст m slabo vino, godlja, brozga; postopač, krokar
- бурда f brozga (slaba pijača)
- грязь -і ж., bláto -a s., brózga -e ž.
- жижа, жижица f godlja, brozga; redka tekočina;
навозная ж. gnojnica - сльота́ -и́ ж., plúndra -e ž., brózga -e ž.
- Bordeauxbrühe, die, bordojska brozga
- bordolese
A) agg. geogr. bordojski:
poltiglia bordolese agr. bordojska brozga (škropivo)
B)
1. m, f prebivalec (-lka) Bordeauxa
2. f agr. bordojska brozga - gâchis [gaši] masculin malta; brozga: zmeda, godlja
être dans le gâchis biti v zadregi (stiski)
gâchis politique politična zmeda - Kupferkalkbrühe, die, Agronomie und Gartenbau bordojska brozga
- Matschschnee, der, snežna brozga
- Schneematsch, der, snežna brozga
- Schwefelkalkbrühe, die, Agronomie und Gartenbau žvepleno-apnena brozga
- bordojsk|i [ó] (-a, -o) Bordelaiser, Bordeaux-
agronomija in vrtnarstvo bordojska brozga die Bordelaiser Brühe/Bordeauxbrühe/ Kupferkalkbrühe
bordojsko rdeča barva: die Bordeaux - bordójski de bordeaux, bordelais
bordojska brozga bouillie ženski spol bordelaise - bordójski (-a -o) adj. geogr. di Bordeaux, bordolese:
bordojsko vino bordeaux
agr. bordojska brozga poltiglia bordolese - bòrdōskī -ā -ō bordojski: -a čorba, juha bordojska brozga
- borgognone
A) agg. (f -na) geogr. burgundski:
poltiglia borgognona agr. burgundska brozga (škropivo)
B)
1. m (f -na) geogr. prebivalec (-lka) Burgundije
2. m zool. kalin (Pyrrhula europaea)