Franja

zlòkop m
1. dial. brana, gl. drljača
2. bot. pesjak

zúba ž
1. dial. brana
2. iron. zobata ženska, z močnimi, velikimi zobmi: njegova partnerica bila je ona visoka, suha glumica, neka zuba bez prsiju

zùbača ž
1. agr. brana
2. iron. zobata ženska, z močnimi, velikimi zobmi
3. bot. prstasti pesjak

zùbatica ž
1. brana
2. nazobčano klesarsko kladivo

борона f brana

борона́ -и́ ж., brána -e ž.

atabladera ženski spol lesena brana

émotteuse [emɔtöz] féminin poljski valjar ali brana

gát m
1. gat, mol: ladja je pristala ob novem -u
2. malena brana, pregradica

*herseur, euse [ɛrsœr, öz] masculin branač; féminin strojna brana

jezbíca ž brana uz obalu rijeke (re-), potoka koja usmjerava (-smer-) vodu te čuva obalu od odronjavanja

Kettenegge, die, verižna brana

kiddle [kidl] samostalnik
rečna brana z mrežo za ribolov

niveleur, euse [nivlœr, öz] adjectif izravnavajoč; masculin orodje, priprave za planiranje; merilec; majhna brana brez zob

plètara ž
1. pletenjača, iz protja spletena koča
2. pletenka: pije kriomice rakiju iz -e
3. pletena košarica: od šiblja ispletena korpa, pletara za nošenje životnih namirnica
4. zgod. iz šibja spletena brana: orao je drvenim plugom i drljao drljačom -om

prehódnica ž
1. prelazna listina, prelazni dokument
2. prelazna brklja, prelazna brana, prelazna rampa
3. prelaznica

Scheibenegge, die, Agronomie und Gartenbau krožna brana

crātis -is, pogosteje pl. crātēs -ium, f

1. pletenina iz vrbovih vej ali šib ipd., pleter, plot, lesa, obor, rešetka: cratis stercorariae Cu., Varr., ficariae Ca., claudensque textis cratibus laetum pecus H., alii cratīs et molle feretrum arbuteis texunt virgis et vimine querno V. nosilo iz pletenine iz … , flectuntque salignas umbonum cratīs V. iz vrbja spletene ščite (prim.: ex cratibus scuta Cu., cuspis … oppositas vetita est tramittere crates Sil., omnibus aeratae propugnant pectora crates Stat.), crates pastorales Col. obori, inlini quidem crates parietum … luto quis ignorat? Plin., sicci terga suis rarā pendentia crate Iuv.; kot brana (branali so s pletenino, ki so jo vlekli čez njive): rastris glaebas qui frangit inertīs vimineasque trahit cratīs V., inductā crate coaequare Col., crates dentatae Plin.; kot mučilna naprava (strahopetce in ubežnike so starodavniki pogreznili v močvirje, nanje naložili dračje in pleter in vse to obtežili s kamenjem: (Turnus) crate superne iniecta saxisque congestis mergitur L., necari sub crate L., ignavos et imbelles caeno ac palude iniectā insuper crate mergunt T.; tako tudi: sub cratim (gl. opombo) ut iubeas se supponi Pl.; occ. (voj.) butara protja in vejevja, protje, „fašina“: haec … contexebantur ac longuriis cratibusque consternebantur C., cratibus atque aggere paludem explere C., haec levibus cratibus … inaequat C., loricas ex cratibus attexere C., scaphas cratibus pluteisque contegere C., locus est consaeptus cratibus L., caesāque materiā cratibus (namreč kot obramba pred oblegovalci) et pluteis faciundis … urbem obsidere coepit Cu., proruunt fossas, iniciunt crates T., crates vimineae Amm.

2. pren. sestav, sklad, sklop, stik, stroj: cratīs solvere favorum V. satje, transadigit … cratīs pectoris ensem V. koš = prsni koš, laterum cratem praerupit O., crates spinae O. sestav hrbtenice, cratem facit vitis Col. raste vse križem.

Opomba: Nom. sg. crates ni nikjer izpričan; nom. sg. cratis le enkrat pri Veg.; acc. sg. cratim enkrat pri Pl.

jéžast (-a -o) adj.

1. simile a riccio; ricciuto; agr.
ježasta brana erpice a denti rigidi

2. mordace, brusco

mateola -ae, f (indoev. kor. *mat- motika, tolkač, prim. skr. matyá- brana, bat, sl. motika, ang. mattock kramp, rovača) orodje za zabijanje v zemljo, zabijač, zabijalo: Ca., Ca. ap. Plin.