Franja

maigre [mɛgrə] adjectif mršav, suh; pust (meso); pičel, boren, siromašen; slaboten; slab; nepomemben; masculin suhec, mršav človek; pusto meso (brez masti in kosti); brezmesna hrana; religion postne jedi; nizko vodno stanje (reke), plitvina

maigre chère féminin borna hrana
maigre comme un clou, un hareng (saur), un chat de gouttière, un squelette suh ko trska
maigre échine féminin, (familier) mršav dolgin
maigre eau féminin plitva voda
les maigres d'un cours d'eau plitvine vodotoka
maigre profit masculin, maigres résultats masculin pluriel pičel dobiček, borni rezultati
fromage masculin maigre sir iz posnetega mleka
jour masculin maigre brezmesni, postni dan
repas masculin maigre brezmesni obed
avoir le cheveu maigre imeti redke lase
c'est maigre to je malo
courir, marcher, aller du pied comme un chat maigre teči ko podlasica
devenir maigre shujšati (de chagrin od skrbi, žalosti)
faire maigre postiti se
faire un maigre repas imeti pičel obed
toucher un maigre salaire dobivati majhno, borno plačo, mezdo

malīgnus 3, adv. -ē (malus in gīgnere)

1. zloben = slab, neugoden, nerodoviten, jalov, pust: difficiles terrae collesque maligni V. nerod(ovit)ni, malignior terra Plin. iun. manj rodovitna, angustae fauces aditusque maligni V. tesni, zelo zaprti, slabi, ostium Sen. ph. ozka, tellus Stat. slaba, huda pot, lunae lux maligna V. medla.

2. zloben, hud(oben), pokvarjen, malopriden, hudodelski, zavisten, nevoščljiv, sovražen, hudovoljen, zlovoljen, zlohoten, zlonameren, brezbožen, nenaklonjen (naspr. benīgnus): malignum volgus spernere H., malignae leges et invida iura O., malignis oculis spectare V., m. paupertas Mart., sermo Suet., capita malignissima Sen. ph., maligne loqui L. ali dicere Plin. iun., benefacta maligne detrectare O., maligne legere librum Plin. iun., malignius sermonem habere Cu.; tudi škodljiv, kvaren: studia O.

3. pretirano varčen, skop, stisnjen, škrt, neradodaren, pičel, boren, nezadosten, pomanjkljiv, nezadovoljiv, majhen (naspr. largus): fama O., Venus (= concubitus) O., caupones H., ignis Mart., victus Sil., unda Lucan., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q., laudare maligne H., maligne decernere L., praebere omnia L., maligne praebere commeatūs Iust., ager maligne plebi divisus L., maligne apertus Sen. ph. ali virens Plin. malo, ne posebno, non mihi tam maligne fuit Cat. ni mi šlo tako slabo, malignius alere corpus Sen. ph., malignius plorare aliquem Petr.; metaf. v vedenju mrzel, hladen, nedostopen: maligna multo et magis procax facta est Ter.

meagre [mí:gə] pridevnik
britanska angleščina (meagrely prislov) suh, mršav, tenek; reven, boren (plača), pomanjkljiv (hrana); suh, prazen (spis); nerodoviten (zemlja)

mean¹ [mi:n] pridevnik
nizek, navaden, manjvreden (stan, rod); boren, reven, oguljen, odrgnjen, umazan; nepomemben; prostaški, nizkoten, podel; skop, stiskaški
ameriško, pogovorno popadljiv, hudoben (konj)
ameriško, pogovorno bolehen

mean birth nizek rod
no mean achievement zelo dober uspeh
no mean foe sovražnik, ki ni za podcenjevanje
no mean scholar pametna glava. pomemben učenjak
ameriško mean white siromašen belec na jugu ZDA
ameriško to feel mean over sramovati se česa

mendīcus 3, adv. -ē (mendum)

1. beraški, reven, siromaški, ubog, beden, boren (naspr. dives, opulentissimus): Ci. idr., mendice agere Sen. ph.; komp.: mendicior Tert., Ambr.; superl.: solos sapientes esse, si mendicissimi (sc. sint), divites Ci.; subst. mendīcus -ī, m berač, prosjak, golják: Pl., Ci. idr.; kot psovka: malopridnež, lopov: Ter.; occ. mendīci -ōrum, m berači = Kibelini svečeniki, ki so hodili okrog in pobirali miloščino: H.

2. metaf.
a) siromašen, reven, beden, (u)boren: instrumentum forense Ci., mendicissimae cogitationes Aug., mendicius cenare Tert.
b) izberačen, izprosjačen: prandia Mart.

mesquin, e [mɛskɛ̃, in] adjectif skop, stiskaški, umazan; figuré malenkosten, ozkosrčen, podel; vieilli nepomemben, malovreden, boren, povprečen, slab

petites histoires mesquines umazane zgodbice

minable [-nabl] adjectif razstreljiv z mino; figuré beden, reven, boren; familier zelo slab

existence féminin, salaire masculin minable bedna eksistenca, borna plača
résultats masculin pluriel minables, spectacle masculin minable slabi rezultati, slaba predstava

mince¹ [mɛ̃s] adjectif tanek, droben; figuré majcen; šibek, boren; nepomemben

mince comme un échalas tanek, suh kot fižolovka
mince couche féminin de neige tanka plast snega
connaissances féminin pluriel minces, prétexte masculin mince slabo, pičlo znanje, slab, piškav izgovor
rôle masculin mince nepomembna vloga
avoir la taille mince biti vitkega stasa, biti vitek

mişél -eá (-éi, -éle) adj.

1. podel, zloglasen, sramoten; nizkoten

2. nečasten

3. reven, boren, beden, klavrn

misellus 3 (demin. k miser) precej boren, precej beden, precej nesrečen: o mrtvih: Petr., Tert., pallium Pl., homo Ci., passer Cat., spes Lucr.

miser -era -erum (sor. z maereō in maestus)

1. beden, nesrečen, reven, pomilovanja vreden, usmiljenja vreden (naspr. beatus, felix, fortunatus): Pl., Sen. ph., Val. Max., nihil est tam miserabile quam ex beato miser Ci., hic miser atque infelix Ci., habere aliquem miserrimum Ci. hudo trapiti (mučiti, trpinčiti) koga, miserrimus fui fugitando Ter. zelo sem se upehal, ves upehan sem, querella misera (mila) et luctuosa Ci., o multo miserior Dolabella, quam ille, quem tu miserrimum esse voluisti Ci.; kot subst. m. in f. nesrečnež, nesrečnica, revež, rev(ic)a, uboga para: miser! H., o miser! Ci., (o) me miserum! Ci., eheu me miserum! S., o miserum te! Ci., vae misero mihi! Ter., miserae mihi! Afr. fr. joj meni nesrečnici!, o miseri! V. o zaslepljenci; z gen. (zaradi česa, glede na kaj): cultūs miser H. nesrečen (pomilovanja vreden) glede na način življenja, miseros ambitionis Plin. iun., a miseri, quos nosse iuvat quid Phasidis ales distet ab hiberna Rhodopes grue Stat.

2. (o stvareh) ubožen, boren, reven, siromašen, ubog, beden, nesrečen, slab, obžalovanja vreden, žalosten, otožen: misera ac tenuis praeda C., fortuna, res, consolatio Ci., fames S. ali tumultus mentis H. mučen, video Lentulum in misero squalore Ci., remedium Cels., carmen V. slaba (glede na vsebino), remedium Cels., misera luxuria Pr. ubogo razkošje, bedna gizda (v mošnji), divitias miseras! H. oj, kako klavrno bogastvo!, mors V. bridka, amor V. ali ambitio pretirana, strastna; kot vrinjeni stavek oz. vzklik: miserum! V. grozno! kako žalostno! kako boleče!; miserum est z inf. nesreča je, nesrečno je: usque adeone mori miserum est? V. je mar smrt tolikšna nesreča?, est nobis (za nas) miserum desertam rem publicam invadi L., ita vivere miserrimum est Ci.; s supin. na -u: estne hoc miserum memoratu? Pl. ali ni to žalostna zgodba?

3. occ.
a) telesno ali duševno beden, bolan: bucca Pl., latus caputve H., homini misero non invideo medicinam Petr., quo nunc etiam morbo misera sum Pl. bolezen, zaradi katere še zdaj trpim, miserum esse ex animo Pl. biti bolan na duši; tako tudi: quid illam miseram animi (loc.) excrucias? Pl.; tudi bolan od ljubezni: certe purast sanis magis inde voluptas quam miseris Lucr., et illam scelestam esse et me miserum sentio Ter.
b) nravstveno, moralno beden = žalosten, malovreden, ničvreden, podel: hominem perditum miserumque! Ter. podlež zavrženi! — Adv.

1. miserē
a) bedno, ubogo, revno, klavrno, nesrečno, žalostno, pomilovanja (usmiljenja) vredno: Pl., Ter., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., vivere Ci., ut miserius (z večjimi težavami) a vobis recipiatur, quam ab illo capta est L.
b) bedno, klavrno = slabo: misere, miserrume scriptum esse Pl.
c) bedno, klavrno = zelo, na vso moč, silno, silovito, močno, strastno, srčno, prizadevno: eius patri me nunc m. miseret Pl., m. orare eius noctem, m. cupere Ter., m. amare ali m. deperire amore Kom. od ljubezni biti bolan = prisrčno ljubiti, m. amans Pl. od ljubezni bolan, m. descendere quaerens H., m. noluit tradere Ci. nikakor ni hotel.

2. miseriter klavrno, bedno: Enn. ap. Prisc., Lab. fr., Cat., Ap., Iul. Val.

miserabile

A) agg.

1. reven, ubog

2. pren. (spregevole) beden, zaničevanja vreden

3. boren, klavrn, mizeren

B) m, f bednež, bednica

misero

A) agg.

1. nesrečen; ubog:
i miseri resti truplo

2. reven, boren, siromašen

3. skromen, nezadosten, beden:
un misero stipendio bedna plača

4. beden, zaničevanja vreden

B) m (f -ra)

1. ubožec, ubožica; siromak

2. nesrečnik, nesrečnica

miserulus 3 (demin. k miser) star. = misellus precej boren, precej beden, precej nesrečen: Afr. ap. Non., animula miserula Serenus ap. Non., ut illius conmiserescas miserulae orbitudinis Turpilius ap. Non, cupidius miserulo obito L. Andr. ap. Prisc.

otànčati -ām
1. postati tanek: konac je otančao
2. oslabeti, shujšati: nešto si mi otančao
3. postati boren: prihodi su otančali

otančávati otànčāvām
1. postajati tanek
2. slabeti, hujšati
3. postajati boren

pannōsus 3 (pannus)

1. poln cap, cunjav, cunjast, razcapan: Ci., Iust.; subst. pl. pannōsi -ōrum, m cunjavci, razcapanci (naspr. holosericati): Aug.

2. metaf.
a) malovreden, boren: resculae Ap.
b) klapast, medel, uvel, suh, grbav: mammae Mart., macies Sen. ph., faex aceti Pers. kosmata.

parvus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, neznaten), komp. je nadomeščen z minor -us, superl. z minimus 3 (prim. gr. μείων in lat. minuō)

I. adj.

1. majhen, mali (naspr. amplus, magnus) Varr., Pl., Plin. idr., p. iumenta C., puella O. (naspr. longissima), corpus H., Delos parva insula Ci., Hibernia dimidio minor quam Britannia C., minima tela L., minima altitudo fluminis C.; pren.: minor capitis H. = capite deminutus (gl. dēminuō).

2. malo časa trajajoč, (časovno) kratek: Ter., Lucan., Val. Fl. idr., p. patientia Ph., mora Ci., tempus Lucr., pars noctis C., dies sermone minor fuit O., minima pars temporis C., minimum tempus Ci.

3. (po številu, količini, teži) majhen, neznaten: Plin. idr., p. numerus navium N., manūs S., copiae N., S., minor numerus militum Auct. b. Alx., minimus numerus L.; tudi = malo česa: parvus, minimus cibus O., p. sucus Plin., cruor Lucan., minimus sanguis Iuv. prav malo krvi, najmanjša kapljica krvi.

4. (po vrednosti) majhen = neznaten, malovreden, ničev, malenkosten: Pl., Ter., Auct. b. Alx. idr., parva dona ali munera O., H., paucae et parvi pretii res L., parvo vendere pretio Ci.; metaf.: negotium minus Ci., minor labor Ci., minimis momentis maximae inclinationes fiunt Ci.; occ.: vox O. tih, slab, animus H. malodušnost, parvi animi haberi H. veljati za malodušneža.

5. (po starosti) majhen, mlad: Varr., Iust., Cat., Lucr., Sen. ph. idr., puer Ci., liberi S., aetas minor Ambr., Lact. mladost, mlada leta, aetate minor O., natu minor, natu minimus Ci. mlajši, najmlajši, filia minor Ptolemaei regis C. mlajša, minor herus mladi gospod (= hišni sin), naspr. herus maior stari gospod (= hišni gospodar): Kom., minor uno mense vel anno H. (za) eno leto mlajši, aliquot annis minor natu Ci. (abl. mensurae) (za) nekaj let mlajši; toda: minor viginti annis Icti. ali minor XXX annis natus Ci. ali minor XXV annis natus N. (abl. comparationis) mlajši kot 20 ali 30 ali 25 let = še ne 20 ali 30 ali 25 let star; prim.: minor L annos natus Front., obsides minores octonum denum annorum L. mlajši kot 18 let, še ne 18 let stari; minor abs. kot jur. t.t. = še ne polnoleten, mladoleten, nedoleten, kot subst. mladoletnik, nedoletnik.

6. (po stanu, imetju, veljavi pri drugih) majhen = nizek, nizkega stanu, nizke, nižje vrste, boren (naspr. magnus, amplus): senator Auct. b. Afr., domus (rodbina) O., numen O., parvos deos coronantem H., parvo sub Lare H., p. penates O., Lares Iuv., di minores O., hoc studium parvi properemus et ampli H. nizki in visoki, qui Neronem … quasi minores (manj imenitni ljudje) evasere T.; tako tudi minores duces T.; minor z abl. comparationis: ki manj velja, nižji, slabši kot kdo (od koga), sledeč komu, za kom, podložen, podvržen, podrejen, podrejajoč se komu: inventore minor H., te minor H., dante minor H.; occ.: verba minora O., Pr. ponižnejše, pohlevnejše, p. carmen H. nizka, lahka, operosa parvus carmina fingo H. pesnik nevisokega duha, animus consiliis minor H. ne kos, minor cedo monitis Val. Fl., minor in certamine H. podrejen, podlegel; minor z inf. = ne kos, nedorasel: tanto certare minor H., heu fatis superi certare minores Sil. — Adv. parvē malo, malce, na kratko: p. flecti Vitr., parvissime memorare Cael. —

II. subst. raba

1. parvus -ī, m
a) mladič, deček, fant, otrok: Ci., memini mihi parvo Orbilium dictare H.; od tod a parvo L. in a parvis Ter., Ci. od malega, od mladih nog (let), od mladega, od mladosti; komp. minōres -um, m mlajši (mladi) ljudje: censor castigatorque minorum H., utque ego maiores, sic me coluere minores O.; pa tudi = otroci: Sil., Lact.; occ. potomci, potomstvo: huius meminisse minores V.
b) mož nizkega stanu, prostak, siromak: neque ulla est aut magno aut parvo (bogatina ali siromaka) leti fuga H., parvum parva decent H.; minor -oris, m mož nizkega stanu (reda), manjši, nižji (mož): misericordia apud minores magis valebat T. pri nižjih stanovih (slojih), minor ordine O., ut minor (podložnik) et potestatem numinis prae se ferens T., cum in secundis (sc. rebus) minores fuissent T. podaniki.

2. parvum -ī, n malenkost, málost (malóst), majhen del(ež): Lucan., Sen. ph. idr., contentus parvo Ci. idr., vivitur parvo bene H. ob malem, z malim = parvo beati H., parvo potens V. v ubožnosti bogat, parvo plures L. = neklas. za paulo plures nekaj več (njih), parvo post Plin. kmalu potem (o subst. gl. zgoraj pod minus). Poseb. zveze: parvi refert Ci. (gl. rēfert), parvi esse N., Ci. malo veljati, parvi aestimare Ci. ali pendere Ter., S. ali ducere Ci. ali facere Kom. malo čislati (ceniti), za malo šteti, prezirati, zaničevati, parvo vendere, vēnire Ci. ali emere H. za nizko ceno, po nizki ceni, poceni, parvo constare Sen. ph. malo stati, predstavljati dober nakup (naspr. magno constare Sen. ph. veliko stati, drag biti); v komp.: minoris facere, putare Ci., aestimare N., ducere S., minoris vendere, vēnire, emere, redimere Ci; v superl.: minimi facere Pl., minimo emere Pl., Ci., minimo aestimare itd. Ci. Superl. minimum -ī, n prav malo, zelo malo, najmanjša stvar(ca) (las, betvica, kanček ipd.): Ter., minimo contentum vivere Ci., minimo minus Ap. za las.

3. parva -ōrum, n majhne stvari, majhno: si parva licet componere magnis V.; preg.: minima de malis (sc. eligenda sunt) Ci. —

III. adv. raba. V poz. se uporablja acc. n. v vulg. obl. parum (gl. parum) kot adv., lahko tudi komp. minus; superl. minimum najmanj, prav malo, zelo malo: praemia apud me m. valent Ci., non minimum commendat N. res zelo, ne m. quidem Ci. kratko malo nikar, kratko malo ne, nikakor ne, vsekakor ne, ita fiunt omnium partes minimum octoginta et una, et quidem necessariae nec parvae Varr. najmanj, vsaj.

Opomba: Pravi, prvoten, a nenavaden komp. parvior: Cael.; superl. parvissimus: Varr., Lucr., Cael.; adv. parvissime: Cael.; star. superl. minerrimus: P. F.; okrepljeni superl. minimissimus: Arn. in poznolat. pisci (prim. poznogr. superl. ἐλαχιστότατος).

pauper -eris, abl. sg. -e, gen. pl. -um (iz paucus in pariō ali iz *pauc(o)-pars < *pau̯o-pars, *pau̯e[ro]-pars; prim. opi-parus in paucus)

1. nepremožen, nebogat, neimovit, ubog, reven, siromašen, ubožen, potreben (naspr. dives, locuples): Pl., Ter., Ca., Cat., C., Q. idr., homo pauperum pauperrimus Pl., haec filia eius pauper placet Pl., quae in patria honeste pauper vivit Ter., facere aliquem pauperem Sen. ph., vir, homo Ci., meo sum pauper in aere H. reven sem, a brez dolgov, ex pauperrimo dives factus Ci.; pesn. z objektnim gen.: frugum pauperes Ituraei Ap., Daunus pauper aquae H. z malo vode, ki ima malo vode, p. argenti H. ubog s srebrom, horum bonorum pauperrimus H.; subst. m., poseb. v pl. revež(i), siromak(i): pauperes locupletesque Sen. ph., pauper ubique iacet O., pauperum tabernae H., maior pauperiorum turba H.

2. metaf. (o stvareh) siromašen, (u)boren, skromen, reven: Pl. idr., ager Tib., pauperibus sacris Pr., ieiuna et pauper eloquentia Q., pauperibus tectis Stat., domus V., pauperis tuguri culmen V., carmen fluit pauperiore venā O. iz pičlejše žil(ic)e; z abl.: caput crinibus pauperum Cael., ars nec exemplis pauperior nec oratione defectior Ap.

Opomba: Adv. komp. pauperius: Tert.; heterocl. fem. paupera: Pl. ap. Serv., vidua paupera: It.; dat. masc. paupero: Aug., It.; neutr. pauperum: Cael.; gen. pl. pauperorum: Petr.

paupertīnus 3 (pauper) ubog, (u)boren, reven, siromašen: Varr. ap. Non., paupertino homini vel inopi Gell., paupertina Milonis cenula Ap., quid, oro, fili, paupertinas pannosasque resculas miserrimae anus donas vicinis divitibus, quorum haec fenestra domum prospicit? Ap., imae sortis et paupertinae Amm., assueti victu vili et paupertino Amm., per contubernia paupertina Amm., clausere multas paupertinas et nobiles domus Amm., est autem sabaia ex hordeo vel frumento in liquorem conversis paupertinus in Illyrico potus Amm.; metaf.: litterae Gell., cor Arn., ingenium Symm.