Franja

turgidus 3 (turgēre)

1. otekel, nabrekel, napet, napihnjen: membrum Ci., pes Sen. ph., frons turgida cornibus H. čelo, iz katerega že rastejo (silijo, rinejo) rogovi, labra Mart. nabrekle ustnice, vela turgida vento H. napeta, fluvius hibernā nive turgidus H. narasla, semina O. debela.

2. metaf. (o govoru in govorniku) nabrekel, nabuhel, pompozen, bombastičen, nadut: Cl. idr., oratio Petr., Alpinus H.

напыщенный napihnjen, bombastičen; nadut

пишномо́вний прикм., napíhnjen prid., vznesèn prid., bombástičen prid.

déclamateur, trice [-klamatœr, tris] masculin, féminin deklamator, -ica; bombastičen govornik ali pisec

grandilocuente, grandílocuo bombastičen v govoru ali pisanju

harangue¹ [hərǽŋ] samostalnik
nagovor; ognjevit ali bombastičen govor; tirada, ploha besed

rant [rænt]

1. samostalnik
napihnjenost, nadutost, oholost, bahavost, hvaličavost; bombastičnost; kričav govor brez pravega smisla, bombastičen govor, prazno govoričenje; ploha besed, brbljanje; tirada

2. neprehodni glagol
bombastično, napihnjeno, bahavo, hvalačavo govoriti; vpiti, kričati; bučati, besneti
arhaično glasno zmerjati, zabavljati (at, against proti)
prehodni glagol
teatralno pridigati, predavati

ranter [rǽntə] samostalnik
kričač, kričav, patetičen govornik (deklamator, pridigar); bahač, hvaličavec, širokoustnež; kdor ima glavno besedo
gledališče slab, lažni igralec; napihnjen, bombastičen brbljač, žlabudrač

the ranters antinomisti (verska sekta okoli leta 1645); prvotni metodisti

Schinken, der, (-s, -) šunka; gnjat; figurativ für Bücher: valjar, špeh; für Filme, Vorstellungen: bombastičen film, bombastična predstava, Gemälde: bombastična malarija

tub-thumper [tʌ́bəəmpə] samostalnik
teatraličen, nabuhel, bombastičen pridigar ali govornik

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

turgeō -ēre (morda iz *tr̥gē- (prim. tergus, gr. τέρφος, στέρφος trda koža, lupina), domnevno sor. s tumēre)

1. biti nabrekel, biti napet, biti (pre)poln, imeti obilo česa, obilovati s čim, pokati od česa, bohotati, bohoteti, starejše strčati: Ca., Pac. fr., Iuv. idr., uva turget mero Mart., mammae turgentes Plin., lumina turgentia fletu Pr. objokane, turgentia ora O. od udarca otekel, herba turgens O., turgent in palmite gemmae V., frumenta turgent V., caules turgentes Plin.

2. metaf.
a) biti poln česa: turgent mendacia monstris Cl.
b) (o govoru in govorniku) biti nabrekel, biti nabuhel, biti nadut, biti pompozen, biti bombastičen: oratio, quae turget et inflata est Ci., professus grandia turget H.
c) kipeti od jeze (ihte), jeziti se, biti razkačen, hudovati se, besneti, srditi se nad kom (na koga): turget mihi uxor Pl.

boursouflé, e [-fle] adjectif otekel, napihnjen; nadut; figuré prazen in emfatičen

style masculin boursouflé nabuhel, bombastičen slog

stilt [stilt]

1. samostalnik
hodulja
(= stilt bird) priba, vivek (ptič)
arhaično kol, steber

on stilts na hoduljah, figurativno pompozen, bombastičen, napihnjen, hvaličav
to walk on stilts hoditi s hoduljami

2. prehodni glagol
postaviti na hodulje
figurativno dvigniti, povišati, poveličati koga
neprehodni glagol
hoditi na hoduljah