Franja

lacerazione f

1. trganje, razkosanje

2. pren. bolečina, bridkost

Leid, das, (-s, ohne Plural) žalost, bolečina; (Leiden) trpljenje; (Unglück) nesreča; Freud und Leid veselje in žalost; sein Leid klagen jemandem potožiti se (komu); Leid tun smiliti se (X tut Y Leid X se smili Yu); es tut jemandem Leid (komu) je žal; ein Leid(s) antun storiti kaj hudega/žalega

llaga ženski spol rana, tvor; bolečina; tuga, žalost

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

male

A) avv.

1. slabo:
comportarsi male slabo se obnašati
dire male di qcn. opravljati koga

2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
di male in peggio zmeraj slabše
essere male in arnese pren. biti v slabi koži
restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

3. slabo, nepravilno, nepopolno:
pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

B) inter. slabo:
non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

C) m

1. zlo; krivda, greh:
genio del male zli duh, zlobnež

2. zlo, škoda:
andare a male pokvariti se, iti po zlu
aversene a male biti užaljen
voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
mal caduco božjast
mal di denti zobobol
mal di mare morska bolezen
mal sottile jetika, sušica
mal di testa glavobol
sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
mal del paese pren. domotožje

4. bot. bolezen
PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal

mȁraz m (t. maraz, ar.) zastar.
1. bolečina
2. notranja bolezen

martirio m (pl. -ri)

1. relig. mučeništvo:
soffrire il martirio umreti mučeniške smrti

2. pren. muka, trpljenje, bolečina

morsus -ūs, m (mordēre)

1. grizenje, ugriz, griz: Sen. ph., Cael., serpentis, avium Ci., morsu necare O., morsu (ap)petere aliquid T., Sil. rezati z zobmi po čem, gristi za čim; podobno: morsu insequi saxum O. in catenas morsibus ali morsibus et ore tentare Fl., morsu (z zobmi) apprehendere (tollere) aliquid Plin., morsu premere aliquid Lucr. hudo zagristi (zagrizovati) se v kaj, morsu dividere escas Ci., ille avidos morsus velocibus effugit alis O.

2. occ.
a) jed, jedača, jedilo, hrana, živež: vertere morsūs exiguam in Cererem V., nec tu mensarum morsūs horresce futuros V. použiti, kar je na mizi.
b) zasekavanje, zgrabitev, prijemanje kake zapon(k)e, sidra: V., Sil.; meton. kar se zaseka, kar zgrabi, prime, drži: unco non adligat ancora morsu V. z zakrivljenim zobom, viribus discludere morsūs roboris V. precep (ki drži kopje).
c) grizenje = žganje, kislost, pekočina, pekoč, žgoč okus, izjedanje, razjedanje (rje): Lucan., marinus Plin., aceti Mart.

3. metaf.
a) grenko občutje, bridkost, bol(est), bolečina, žalost, žalitev, jeza, težava, sitnost: curarum, exsilii O., confusi ex recenti morsu animi L., aegritudo quasi morsum doloris efficit Ci. tako rekoč razjeda (gloda) dušo, acriores solent esse morsūs intermissae libertatis quam retentae Ci. prikrajšanje svobode navadno naredi človeka ostrejšega kot zadržanje.
b) zbadanje (z besedami), zbadljiv (zajedljiv) napad: mea commoda odio obscuro morsuque venenat H., dubiā morsus famae depellere pugnā Sil.

pain¹ [péin] samostalnik
bolečina, bol, bridkost, trpljenje, skrb
množina trud, muka
množina, medicina porodne bolečine, popadki
kazen (samo v frazah: (up)on ali under pain of pod pretnjo kazni; pains and penalties kazni in globe)

to be in pain imeti bolečine, trpeti, biti zaskrbljen
to give (ali cause) s.o. pain zadati komu bolečino
to be at pains; ali to take pains potruditi se, truditi se
to go to great pains zelo se potruditi
to spare no pains ne prihraniti si truda
to get a thrashing for one's pains biti tepen v zahvalo za svoj trud
to have one's labours for one's pains; ali to be a fool for one's pains zaman se truditi
a pain in the neck zoprnik, zoprna zadeva

peine [pɛn] féminin kazen, kaznovanje; muka, trpljenje, bolečina; skrb, jad; žalost, nevolja; težava, trud, napor

à peine komaj, s težavo
à peine que komaj da, toliko da
à grand-peine z veliko težavo
avec peine z nevoljo, nerad
sans peine brez truda
sous peine d'amende, de mort pod kaznijo globe, pod smrtno kaznijo
pour ta peine za kazen, da boš kaznovan
peine antécédente predkazen
peine capitale, de mort smrtna kazen
peine comminatoire posvarilo, grožnja s kaznijo
peine corporelle telesna kazen
peine disciplinaire disciplinska kazen
peine pécuniaire, d'amende denarna kazen
peine de simple police policijska kazen
peine privative de liberté odvzem svobode (prostosti)
peine du talion (kazen) zob za zob, oko za oko
avoir de la peine biti žalosten
j'ai de la peine à le faire težkó, s težavo to naredim; upira se mi, to napraviti
se donner de la peine da(ja)ti si truda, (po)truditi se
donnez-vous la peine d'entrer izvolite vstopiti
encourir une peine nakopati si kazen
être, se mettre en peine de quelqu'un biti v skrbeh, delati si skrbi za koga
être comme une âme en peine biti zelo žalosten
n'être pas au bout de ses peines ne še biti pri kraju svojih težav
ce n'est pas la peine ni vredno truda
faire peine boleti
cela fait peine à voir človeka boli, ko to vidi
faire de la peine à quelqu'un žalostiti koga
ce n'est pas la peine de (+ infinitif), que ... (+ subjonctif) odveč je, ni treba, da ...
est-ce bien la peine de ..., que ...? je treba, se izplača, ni odveč ...?
frapper d'une peine kaznovati
mourir à la peine težkó delati do smrti
perdre sa peine, ses peines zaman se truditi
c'est peine perdue to je izgubljen trud; škoda truda
prononcer, infliger une peine prisoditi kazen
purger sa peine en prison prebiti, odsedeti kazen v ječi
valoir la peine biti vreden truda, izplačati se
ne valoir pas la peine d'en parler ne biti besede vredno
toute peine mérite salaire vsako delo je vredno plačila
nul bien sans peine (proverbe) brez dela ni jela

pena f

1. kazen:
pena capitale, pena di morte smrtna kazen
pena detetentiva zaporna kazen
pena disciplinare disciplinska kazen
pena pecuniaria denarna kazen
infliggere una pena naložiti kazen

2. relig. kazen, muka:
le pene dell'inferno peklenske muke

3. ekst. kazen:
a pena di, sotto pena di pod grožnjo kazni
sotto pena di morte pod grožnjo smrtne kazni

4. ekst. muka, bolečina:
soffrire le pene dell'inferno pren. trpeti, prenašati neznosne muke, bolečine

5. skrb; usmiljenje:
anima in pena nemirna duša
essere in pena (per) skrbeti, biti v skrbeh za
far pena smiliti se

6. muka, trud:
darsi, prendersi pena potruditi se, prizadevati si
valere, non valere la pena splačati, ne splačati se
a gran pena, a mala pena komaj

regret¹ [rigrét] samostalnik
obžalovanje, kesanje, kes; skrb (for za)
opravičevanje; žalost, bolečina, bolest; razočaranje

with regret z obžalovanjem, nerad
to my regret na moje obžalovanje
it is a regret to me žal mi je, obžalujem
to express one's regret izraziti svoje obžalovanje
I expressed (I sent) my regret for refusing opravičil sem se, ker sem odklonil
I declined with much regret (with many regrets) odklonil sem z največjim obžalovanjem
I have to refuse with much regret na svojo veliko žalost (obžalovanje) moram odkloniti
to have no regret ne obžalovati
to hear with regret z obžalovanjem slišati (zvedeti)

schianto m

1. lom, razbitje, razpok

2. pok (groma, lesa)

3. pren. bolečina

4. pren. pog.
uno schianto di ragazza punca je prava mrha
il tuo vestito è uno schianto tvoja obleka je prima

5.
di schianto nenadoma, naenkrat

Schmerz, der, (-es, -en) bolečina, bolečine (körperlicher telesne, seelischer duševne); poetisch: bol; Schmerz, [laß] lass nach! Sveta nebesa!; hast du sonst noch Schmerzen? te še kaj ščiplje?

Schmerzlichkeit, die, bolečina; Medizin bolečnost

sentimiento moški spol čustvo; čut; jeza; obžalovanje; sožalje; bolečina

sentimiento del deber čut dolžnosti
sentimiento delicioso občutek slasti
con hondo (ali profundo) sentimiento z globokim obžalovanjem
le acompaño (a V.) con mi sentimiento (ali en el sentimiento) izražam Vam svoje sožalje
tener un sentimiento (contra) jeziti se na koga
sentimientos de amistad prijateljska čustva

sofferēnza f

1. trpljenje, bolečina

2. pren. zamuda (pri plačilu dolga):
cambiale in sofferenza neizplačana menica

souffrance [sufrɑ̃s] féminin trpljenje; bolečina, bol, muka; juridique potrpljenje, strpnost

en souffrance (delo) nedokončan, (račun) neplačan, neporavnan, (ček) nepokrit; (pismo) nedostavljiv, nedvignjen, neprevzet
colis masculin en souffrance nedvignjen, neprevzet paket
marchandises féminin pluriel en souffrance neprevzeto blago
endurer une extrême souffrance prestajati hudo trpljenje, zelo trpeti
les affaires sont en souffrance kupčije so v zastoju
tenir en souffrance zadrževati

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

strale m

1. pren. knjižno puščica

2. ekst. zbodljaj, bolečina