Franja

бойови́ще -а с., bojíšče -a s.

побоище n (zast.) bojišče; krvava bitka; (gov.) tepež

ристалище n (zast.) bojišče; dirkališče; (konjske) dirke

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

cockpit [kɔ́kpit] samostalnik
petelinje bojišče; arena
mornarica bolnica na krmi zgornje palube; pilotova ali šoferjeva kabina

naumachia -ae, f (gr. ναυμαχία)

1. ladijski spopad, pomorska bitka, spopad na morju, kot igra za zabavo gledalcev, navmahíja (čisto lat. navale proelium): gladiatorii muneris naumachiaeque spectacula Vell., naumachiae spectaculum edere Suet., naumachiam committere, naumachiam exhibere Suet., sequentibus diebus datae sunt populo voluptates ludorum scaenicorum, naumachiae Vop.

2. meton. kraj (take) pomorske bitke, ladijsko (pomorsko) bojišče (nav. kak bazen): triremi usque ad proximos naumachiae hortos subvectus Suet.

tilt yard [tíltja:d] samostalnik
bojišče za turnirje

bataille [bataj] féminin bitka, boj; prepir, spopad, pretep

bataille aérienne, navale, décisive zračna, pomorska, odločilna bitka
bataille électorale volilni boj
bataille de fleurs cvetlični korzo
champ masculin de bataille bojišče, bojno polje
cheval masculin de bataille bojni konj; figuré konjiček, najljubša téma
ordre masculin de bataille bojni razpored
plan masculin de bataille bojni načrt
arriver après la bataille (figuré) prepozno priti
avoir les cheveux en bataille imeti razmršene lase
dresser un plan de bataille napraviti bojni načrt
gagner, perdre une bataille dobiti, izgubiti bitko
livrer bataille à quelqu'un spustiti se v bitko, v boj s kom
porter son chapeau en bataille nositi klobuk postrani, kakorkoli

batalla ženski spol boj, bitka, viteška igra; prepir

batalla de flores cvetlični korzo
batalla naval pomorska bitka
campo de batalla bojno polje, bojišče
género de batalla blago za slepo ceno
línea de batalla bojna črta
en orden de batalla v bojnem redu
dar (librar) batalla spustiti se v bitko; upirati se
ganar (perder) la batalla dobiti (izgubiti) bitko
batalla ganada, general perdido nehvaležnost je plačilo sveta

battaglia f

1. boj, bitka:
battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
campo di battaglia bojno polje, bojišče
battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
battaglia navale igre potapljanje ladjic

2. pren. boj, borba:
la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje

3. pren. boj, kampanja, akcija:
battaglia elettorale volilni boj
battaglia per il divorzio kampanja za razvezo

Bēdriacum (T.), tudi Bētriacum (Suet., Aur., Eutr.) in Bēbriacum (Iuv.), -ī, n Bedriak, Betriak, Bebriak, vas v Italiji med Kremono in Mantovo, bojišče v vojni med Otonom in Vitelijem. Od tod adj. Bēdriacēnsis -e bedriaški: Plin., acies, campi T.; Bētriacēnsis -e betriaški: acies Suet.; Bēbriacus 3 bebriaški: Prisc.

câmp -uri n njiva, polje
□ câmp de luptă bojišče

campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

campo de acción akcijsko polje (področje)
campo de batalla bojno polje, bojišče
campo deportivo športni prostor
campo de fútbol nogometno igrišče
campo de juego igrišče
campo de honor polje časti, bojišče
campo santo pokopališče
campo de tiro strelišče
campo visual obzorje
mariscal de campo feldmaršal
campo a campo z vsemi silami
a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
a campo raso na prostem, pod milim nebom
batir el campo (voj) ogledovati teren
correr el campo delati sovražne vpade
ir al campo napraviti izlet na deželo
levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
salir al campo iti na deželo
campos pl žitna polja; Am travnate poljane
irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane

champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

champ d'action akcijsko, delovno polje
champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
champ d'atterrissage pristajališče
champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
champ d'aviation letališče
champ de bataille bojišče
champ de course(s) dirkališče, tekališče
champ de foire sejmišče
champ d'investigation področje raziskovanja
champ libre popolna svoboda delovanja
champ magnétique magnetno polje
champ de manœuvre vojaško vežbališče
champ de mines minsko polje
champ de ski smučišče
champ de tir strelišče; strelno polje
à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
en plein champ sredi polj, na prostem
sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
travaux masculin pluriel des champs poljska dela
avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
donner la clef des champs osvoboditi
donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
laisser le champ libre umakniti se
laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
prendre du champ vzeti zalet
prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)

Cirta -ae, f Kirta, mesto in bojišče v Numidiji (pozneje po Konstantinu Constantia, zdaj Constantine): S., L. Od tod preb. Cirtēnses -ium, m Kirčani: L., T., Fr., Dig.

combat [kɔ̃ba] masculin boj, borba; bitka, spopad; pretep; figuré (notranji) boj; tekmovanje; pluriel vojna

combat aérien, naval letalska, pomorska bitka
combat de boxe boksarski dvoboj
combat de coqs petelinji boj
combat défensif obrambni boj
combat rapproché boj od blizu, mož proti možu
combat de rues poulični boj
combat singulier dvoboj
combat de taureaux bikoborba
combat terrestre boj, bitka na kopnem
avion masculin de combat bojno letalo
char masculin de combat tank
déroulement masculin des combats potek bojev
terrain masculin du combat bojišče
au fort du combat sredi boja, figuré v razburjenju
prêt au combat pripravljen za boj
accepter le combat sprejeti boj
commencer, ouvrir le combat začeti boj
engager le combat contre la vie chère začeti borbo proti draginji
livrer un combat spustiti se v boj
mettre hors de combat onesposobiti za bojevanje

čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
2. čast, poštenje: izgubiti čast
3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti

guērra f

1. vojna:
guerra offensiva, difensiva napadalna, obrambna vojna
guerra atomica, nucleare, batteriologica, chimica atomska, bakteriološka, kemična vojna
vincere la guerra zmagati v vojni
perdere la guerra izgubiti vojno
danni di guerra vojna škoda
invalidi, mutilati di guerra vojni invalidi
prigionieri di guerra vojni ujetniki
guerra partigiana partizanska vojna
guerra civile državljanska vojna
fare la guerra a qcn. vojskovati se s kom
dichiarare, intimare la guerra napovedati vojno
guerra lampo bliskovita vojna
zona di guerra bojišče
criminale di guerra vojni zločinec
canti di guerra vojaške, bojne pesmi
grido di guerra bojni krik
partito della guerra stranka, ki podpira vojno; militaristična stranka
a guerra finita po končani vojni
guerra di indipendenza, di liberazione vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna
guerra mondiale svetovna vojna
guerra coloniale kolonialna vojna
guerra santa sveta vojna
guerra di successione nasledstvena vojna

2. vojna, spor:
guerra doganale, di tariffe carinska vojna
guerra psicologica psihološka vojna
guerra fredda hladna vojna
guerra dei nervi živčna vojna

3. spor, prepir, boj:
mettersi in guerra con qcn. spreti se s kom
guerra a colpi di spillo stalno nagajanje in zbadanje
guerra contro la droga boj proti mamilom

guerra ženski spol vojna, boj; sovraštvo; odpor

guerra campal vojna na odprtem bojišču
guerra civil državljanska vojna
guerra de clases razredni boj
la guerra europea (mundial) svetovna vojna (1914-18)
guerra a muerte vojna za življenje ali smrt
guerra de religión, guerra religiosa verska vojna
guerra santa sveta vojna
guerra submarina podmorniška vojna
la guerra de los treinta ailos 30-letna vojna
buque de guerra vojna ladja
consejo de guerra vojni svet
estado de guerra vojno stanje
la gran guerra svetovna vojna
marina de guerra vojna mornarica
Ministerio de la Guerra vojno ministrstvo
pie de guerra vojno stanje
prisionero de guerra vojni ujetnik
teatro de la guerra bojišče
armar (mover) guerra vojno začeti
armar en guerra opremiti (ladjo) kot pomožno križarko
dar guerra vojskovati se s; nadlegovati koga
declarar la guerra vojno napovedati
hacer la guerra vojskovati se
tener (la) guerra declarada a alg biti komu odkrit sovražnik
en buena guerras s poštenim orožjem
en la guerra como en la guerra vojna je (pač) vojna

guerre [gɛr] féminin vojna, vojskovanje; figuré boj, prepir

guerre aérienne, atomique, civile, sainte zračna, atomska, državljanska, sveta vojna
guerre froide, des nerfs, totale, éclair, économique hladna, živčna, totalna, bliskovita, gospodarska vojna
guerre au couteau, à mort, à outrance vojna na nož, do smrti, do zadnjega
guerre d'épuisement, d'usure vojna do omaganja
guerre des classes razredni boj
guerre douanière, fratricide, de partisans carinska, bratomorna, partizanska vojna
guerre d'extermination vojna do iztrebljenja
guerre des gaz, sous-marine, de position plinska, podmorniška, pozicijska vojna
guerre d'indépendance osvobodilna vojna
guerre des ondes vojna v etru
guerres pluriel de Religion verske vojne
armé en guerre oborožen za vojno
cimetière masculin de guerre vojaško pokopališče
criminel masculin, conseil masculin, prisonnier masculin de guerre vojni zločinec, svet, ujetnik
danger masculin, pied masculin de guerre vojna nevarnost, pripravljeljenost
dommage masculin, sinistre masculin de guerre vojna škoda
déclaration féminin de la guerre napoved vojne
entrée féminin en guerre vstop v vojno
école (supérieure) féminin de guerre (višja) vojna akademija
emprunt masculin, état masculin de guerre vojno posojilo, stanje
gens masculin pluriel de guerre vojaki
foudre masculin de guerre velik, strah zbujajoč vojskovodja
la (Première, Seconde) Grande Guerre (prva, druga) svetovna vojna
honneurs masculin pluriel de la guerre častni pogoji pri predaji
indemnités féminin pluriel de guerre vojna odškodnina
industrie féminin (du matériel) de guerre vojna industrija
mutilé masculin de guerre vojni invalid
théâtre masculin de la bojišče
profîteur masculin de guerre vojni dobičkar
ruse féminin, victime féminin de guerre vojna zvijača, žrtev
bonne guerre fair vojna, borba
de bonne guerre zakonito uporabljen(o sredstvo)
de guerre lasse naveličan, sit (vojskovanja, prepiranja, pregovaranja itd.)
(familier) à la guerre comme à la guerre (figuré) treba je prenašati težave, se zadovoljiti s tem, kar imamo
petite guerre mala, navidezna vojna, vojaške vaje; otroška igra
s'en aller en guerre iti v vojno
déclencher la guerre sprožiti, začeti vojno
déclarer la guerre napovedati vojno
entrer en guerre, dans la guerre stopiti v vojno
la guerre éclate vojna izbruhne
être en guerre biti v vojni, figuré biti v prepiru (avec quelqu'un s kom)
faire la guerre à quelqu'un vojskovati se s kom, proti komu, figuré pobijati koga
faire la guerre aux abus skušati uničiti, pobijati zlorabe
faire bonne guerre vojskovati se s poštenimi sredstvi
faire la guerre sur quelque chose vojskovati se zaradi česa
faire la guerre avec quelqu'un vojskovati se skupaj s kom
gagner, perdre la guerre dobiti, izgubiti vojno
partir en guerre contre iti na vojno proti
traduire en conseil de guerre postaviti pred vojno sodišče
vivre, être sur le pied de guerre živeti, biti v vojnem stanju, v vojni
vivre en guerre avec des voisins (figuré) živeti v vojni s sosedi