Franja

побоище n (zast.) bojišče; krvava bitka; (gov.) tepež

ристалище n (zast.) bojišče; dirkališče; (konjske) dirke

cockpit [kɔ́kpit] samostalnik
petelinje bojišče; arena
mornarica bolnica na krmi zgornje palube; pilotova ali šoferjeva kabina

naumachia -ae, f (gr. ναυμαχία)

1. ladijski spopad, pomorska bitka, spopad na morju, kot igra za zabavo gledalcev, navmahíja (čisto lat. navale proelium): gladiatorii muneris naumachiaeque spectacula Vell., naumachiae spectaculum edere Suet., naumachiam committere, naumachiam exhibere Suet., sequentibus diebus datae sunt populo voluptates ludorum scaenicorum, naumachiae Vop.

2. meton. kraj (take) pomorske bitke, ladijsko (pomorsko) bojišče (nav. kak bazen): triremi usque ad proximos naumachiae hortos subvectus Suet.

tilt yard [tíltja:d] samostalnik
bojišče za turnirje

bataille [bataj] féminin bitka, boj; prepir, spopad, pretep

bataille aérienne, navale, décisive zračna, pomorska, odločilna bitka
bataille électorale volilni boj
bataille de fleurs cvetlični korzo
champ masculin de bataille bojišče, bojno polje
cheval masculin de bataille bojni konj; figuré konjiček, najljubša téma
ordre masculin de bataille bojni razpored
plan masculin de bataille bojni načrt
arriver après la bataille (figuré) prepozno priti
avoir les cheveux en bataille imeti razmršene lase
dresser un plan de bataille napraviti bojni načrt
gagner, perdre une bataille dobiti, izgubiti bitko
livrer bataille à quelqu'un spustiti se v bitko, v boj s kom
porter son chapeau en bataille nositi klobuk postrani, kakorkoli

batalla ženski spol boj, bitka, viteška igra; prepir

batalla de flores cvetlični korzo
batalla naval pomorska bitka
campo de batalla bojno polje, bojišče
género de batalla blago za slepo ceno
línea de batalla bojna črta
en orden de batalla v bojnem redu
dar (librar) batalla spustiti se v bitko; upirati se
ganar (perder) la batalla dobiti (izgubiti) bitko
batalla ganada, general perdido nehvaležnost je plačilo sveta

battaglia f

1. boj, bitka:
battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
campo di battaglia bojno polje, bojišče
battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
battaglia navale igre potapljanje ladjic

2. pren. boj, borba:
la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje

3. pren. boj, kampanja, akcija:
battaglia elettorale volilni boj
battaglia per il divorzio kampanja za razvezo

Bēdriacum (T.), tudi Bētriacum (Suet., Aur., Eutr.) in Bēbriacum (Iuv.), -ī, n Bedriak, Betriak, Bebriak, vas v Italiji med Kremono in Mantovo, bojišče v vojni med Otonom in Vitelijem. Od tod adj. Bēdriacēnsis -e bedriaški: Plin., acies, campi T.; Bētriacēnsis -e betriaški: acies Suet.; Bēbriacus 3 bebriaški: Prisc.

câmp -uri n njiva, polje
□ câmp de luptă bojišče

campo moški spol polje, njiva; poljana; stepa; športni prostor, dirkališče; tekmovanje; vojaško taborišče; bojno polje; področje, povod, prilika

campo de acción akcijsko polje (področje)
campo de batalla bojno polje, bojišče
campo deportivo športni prostor
campo de fútbol nogometno igrišče
campo de juego igrišče
campo de honor polje časti, bojišče
campo santo pokopališče
campo de tiro strelišče
campo visual obzorje
mariscal de campo feldmaršal
campo a campo z vsemi silami
a campo abierto, en campo franco pod milim nebom; na prostem (dvoboj)
a campo raso na prostem, pod milim nebom
batir el campo (voj) ogledovati teren
correr el campo delati sovražne vpade
ir al campo napraviti izlet na deželo
levantar el campo tabor podreti; popustiti, odnehati
salir al campo iti na deželo
campos pl žitna polja; Am travnate poljane
irse por esos campos de Díos nesmiselno govoriti
Campos Elíseos (ali Eliseos) Elizejske poljane

champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

champ d'action akcijsko, delovno polje
champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
champ d'atterrissage pristajališče
champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
champ d'aviation letališče
champ de bataille bojišče
champ de course(s) dirkališče, tekališče
champ de foire sejmišče
champ d'investigation področje raziskovanja
champ libre popolna svoboda delovanja
champ magnétique magnetno polje
champ de manœuvre vojaško vežbališče
champ de mines minsko polje
champ de ski smučišče
champ de tir strelišče; strelno polje
à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
en plein champ sredi polj, na prostem
sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
travaux masculin pluriel des champs poljska dela
avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
donner la clef des champs osvoboditi
donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
laisser le champ libre umakniti se
laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
prendre du champ vzeti zalet
prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)

Cirta -ae, f Kirta, mesto in bojišče v Numidiji (pozneje po Konstantinu Constantia, zdaj Constantine): S., L. Od tod preb. Cirtēnses -ium, m Kirčani: L., T., Fr., Dig.

combat [kɔ̃ba] masculin boj, borba; bitka, spopad; pretep; figuré (notranji) boj; tekmovanje; pluriel vojna

combat aérien, naval letalska, pomorska bitka
combat de boxe boksarski dvoboj
combat de coqs petelinji boj
combat défensif obrambni boj
combat rapproché boj od blizu, mož proti možu
combat de rues poulični boj
combat singulier dvoboj
combat de taureaux bikoborba
combat terrestre boj, bitka na kopnem
avion masculin de combat bojno letalo
char masculin de combat tank
déroulement masculin des combats potek bojev
terrain masculin du combat bojišče
au fort du combat sredi boja, figuré v razburjenju
prêt au combat pripravljen za boj
accepter le combat sprejeti boj
commencer, ouvrir le combat začeti boj
engager le combat contre la vie chère začeti borbo proti draginji
livrer un combat spustiti se v boj
mettre hors de combat onesposobiti za bojevanje

čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
2. čast, poštenje: izgubiti čast
3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti

guērra f

1. vojna:
guerra offensiva, difensiva napadalna, obrambna vojna
guerra atomica, nucleare, batteriologica, chimica atomska, bakteriološka, kemična vojna
vincere la guerra zmagati v vojni
perdere la guerra izgubiti vojno
danni di guerra vojna škoda
invalidi, mutilati di guerra vojni invalidi
prigionieri di guerra vojni ujetniki
guerra partigiana partizanska vojna
guerra civile državljanska vojna
fare la guerra a qcn. vojskovati se s kom
dichiarare, intimare la guerra napovedati vojno
guerra lampo bliskovita vojna
zona di guerra bojišče
criminale di guerra vojni zločinec
canti di guerra vojaške, bojne pesmi
grido di guerra bojni krik
partito della guerra stranka, ki podpira vojno; militaristična stranka
a guerra finita po končani vojni
guerra di indipendenza, di liberazione vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna
guerra mondiale svetovna vojna
guerra coloniale kolonialna vojna
guerra santa sveta vojna
guerra di successione nasledstvena vojna

2. vojna, spor:
guerra doganale, di tariffe carinska vojna
guerra psicologica psihološka vojna
guerra fredda hladna vojna
guerra dei nervi živčna vojna

3. spor, prepir, boj:
mettersi in guerra con qcn. spreti se s kom
guerra a colpi di spillo stalno nagajanje in zbadanje
guerra contro la droga boj proti mamilom

guerra ženski spol vojna, boj; sovraštvo; odpor

guerra campal vojna na odprtem bojišču
guerra civil državljanska vojna
guerra de clases razredni boj
la guerra europea (mundial) svetovna vojna (1914-18)
guerra a muerte vojna za življenje ali smrt
guerra de religión, guerra religiosa verska vojna
guerra santa sveta vojna
guerra submarina podmorniška vojna
la guerra de los treinta ailos 30-letna vojna
buque de guerra vojna ladja
consejo de guerra vojni svet
estado de guerra vojno stanje
la gran guerra svetovna vojna
marina de guerra vojna mornarica
Ministerio de la Guerra vojno ministrstvo
pie de guerra vojno stanje
prisionero de guerra vojni ujetnik
teatro de la guerra bojišče
armar (mover) guerra vojno začeti
armar en guerra opremiti (ladjo) kot pomožno križarko
dar guerra vojskovati se s; nadlegovati koga
declarar la guerra vojno napovedati
hacer la guerra vojskovati se
tener (la) guerra declarada a alg biti komu odkrit sovražnik
en buena guerras s poštenim orožjem
en la guerra como en la guerra vojna je (pač) vojna

guerre [gɛr] féminin vojna, vojskovanje; figuré boj, prepir

guerre aérienne, atomique, civile, sainte zračna, atomska, državljanska, sveta vojna
guerre froide, des nerfs, totale, éclair, économique hladna, živčna, totalna, bliskovita, gospodarska vojna
guerre au couteau, à mort, à outrance vojna na nož, do smrti, do zadnjega
guerre d'épuisement, d'usure vojna do omaganja
guerre des classes razredni boj
guerre douanière, fratricide, de partisans carinska, bratomorna, partizanska vojna
guerre d'extermination vojna do iztrebljenja
guerre des gaz, sous-marine, de position plinska, podmorniška, pozicijska vojna
guerre d'indépendance osvobodilna vojna
guerre des ondes vojna v etru
guerres pluriel de Religion verske vojne
armé en guerre oborožen za vojno
cimetière masculin de guerre vojaško pokopališče
criminel masculin, conseil masculin, prisonnier masculin de guerre vojni zločinec, svet, ujetnik
danger masculin, pied masculin de guerre vojna nevarnost, pripravljeljenost
dommage masculin, sinistre masculin de guerre vojna škoda
déclaration féminin de la guerre napoved vojne
entrée féminin en guerre vstop v vojno
école (supérieure) féminin de guerre (višja) vojna akademija
emprunt masculin, état masculin de guerre vojno posojilo, stanje
gens masculin pluriel de guerre vojaki
foudre masculin de guerre velik, strah zbujajoč vojskovodja
la (Première, Seconde) Grande Guerre (prva, druga) svetovna vojna
honneurs masculin pluriel de la guerre častni pogoji pri predaji
indemnités féminin pluriel de guerre vojna odškodnina
industrie féminin (du matériel) de guerre vojna industrija
mutilé masculin de guerre vojni invalid
théâtre masculin de la bojišče
profîteur masculin de guerre vojni dobičkar
ruse féminin, victime féminin de guerre vojna zvijača, žrtev
bonne guerre fair vojna, borba
de bonne guerre zakonito uporabljen(o sredstvo)
de guerre lasse naveličan, sit (vojskovanja, prepiranja, pregovaranja itd.)
(familier) à la guerre comme à la guerre (figuré) treba je prenašati težave, se zadovoljiti s tem, kar imamo
petite guerre mala, navidezna vojna, vojaške vaje; otroška igra
s'en aller en guerre iti v vojno
déclencher la guerre sprožiti, začeti vojno
déclarer la guerre napovedati vojno
entrer en guerre, dans la guerre stopiti v vojno
la guerre éclate vojna izbruhne
être en guerre biti v vojni, figuré biti v prepiru (avec quelqu'un s kom)
faire la guerre à quelqu'un vojskovati se s kom, proti komu, figuré pobijati koga
faire la guerre aux abus skušati uničiti, pobijati zlorabe
faire bonne guerre vojskovati se s poštenimi sredstvi
faire la guerre sur quelque chose vojskovati se zaradi česa
faire la guerre avec quelqu'un vojskovati se skupaj s kom
gagner, perdre la guerre dobiti, izgubiti vojno
partir en guerre contre iti na vojno proti
traduire en conseil de guerre postaviti pred vojno sodišče
vivre, être sur le pied de guerre živeti, biti v vojnem stanju, v vojni
vivre en guerre avec des voisins (figuré) živeti v vojni s sosedi

honor moški spol čast, spoštovanje, dostojanstvo, slava; nravnost

campo de honor polje slave, bojišče
caso de honor stvar časti
dama de honor častna dama
doncella de honor družica
matrícula de honor odlično šolsko spričevalo
en honor de v čast
lo considero un gran honor imam za veliko čast
hacer honor a su firma točno izpolniti svoje obveznosti
hacer honor al giro plačati menico
tengo el honor de presentarme čast mi je se predstaviti
honores pl častni naslov, izkazovanje časti
hacer las honores de la casa pozdraviti goste (v svojem domu)
hicimos los honores a la comida jed nam je dobro teknila

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.