Franja

železàt -ata -o bogat željezom (-le-), gvožđem: -a dežela

žirovít -a -o bogat žirom: -o leto

žlíndrav -a -o bogat zgurom, troskom

alkohól alcohol; liquor

denaturirani alkohól methylated alcohol
absolutni alkohól absolute alcohol
bogat z alkohólom rich in alcohol
suženj alkohóla a slave to drink
tihotapec alkohóla bootlegger
tihotapljenje alkohóla bootlegging
zastrupljanje z alkohólom alcoholic poisoning
vzdržati se alkohóla to abstain from alcohol
ne pijem alkohóla I don't touch alcohol; I don't drink; I'm a teetotaller

aristokrat samostalnik
1. (oseba visokega rodu) ▸ arisztokrataV Egiptu so aristokrati potrebovali delavce in hišno pravilo je bilo, da so za to najprimernejše belke. ▸ Egyiptomban az arisztokratáknak munkaerőre volt szükségük, és a közvélekedés úgy tartotta, hogy erre a fehér nők a legalkalmasabbak.

2. (kultiviran človek) ▸ arisztokrataIntelektualci so takrat vzpostavili delitev na aristokrate duha, kamor so seveda prištevali tudi sebe, in navadne ljudi. ▸ kontrastivno zanimivo Az értelmiségiek ekkor vezették be a szellemi arisztokrácia fogalmát, amely alá magukat és az egyszerű embereket sorolták.
Snob se bo vedno razkazoval z materialnimi dobrinami, pravi aristokrat pa se bo postavljal z duhovno kulturo. ▸ A sznobok mindig is a materiális javakkal fognak hivalkodni, míg az igazi arisztokrata a szellemi kultúrával tűnik ki.
Slovenci imamo danes materialne mogočnike, nimamo pa duhovnih aristokratov, kot sta bila Aškerc in Cankar. ▸ Nekünk, szlovéneknek manapság csak mágnásaink vannak, de nem rendelkezünk szellemi arisztokratákkal, mint amilyen Aškerc és Cankar voltak.

3. (izstopajoča oseba ali stvar) ▸ arisztokrata
Gostilna pripravlja pravega aristokrata med burgerji. ▸ A vendéglő a burgerek igazi arisztokrata változatát készíti.

bajè allegedly; supposedly; reputedly; (as) they say

bajè, da... it is said that...
on je bajè bogat he is said (ali supposed) to be rich
bajè je on to naredil he is said to have done it
on je bajè rekel... he has reportedly said

bajè adv. sembra, si dice, a quanto si dice:
baje je zelo bogat a quanto si dice, è ricchissimo

barvin|a ženski spol (-e …) das Pigment, das Farbpigment; der Farbstoff
z malo barvine pigmentarm
bogat s barvino pigmentreich

beljakovin|a ženski spol (-e …) das Eiweiß; (albumin) der Eiweißstoff
beljakovin iz hrane das Nahrungseiweiß
telesna beljakovin das Körpereiweiß
tuje beljakovine das Fremdeiweiß
presnavljanje beljakovin der Eiweißhaushalt, der Eiweißstoffwechsel
vsebnost beljakovin der Eiweißgehalt
pomanjkanje beljakovin der Eiweißmangel
potreba po beljakovinah der Eiweißbedarf
bogat z beljakovinami eiweißreich
reven z beljakovinami eiweißarm
vsebujoč beljakovine eiweißhaltig

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

divjad ženski spol (-i …) lovstvo das Wild
črna divjad Schwarzwild
dlakasta divjad Haarwild
mala divjad Kleinwild, Niederwild
parkljasta divjad Schalenwild, Schälwild
pernata divjad (perjad) Federwild
poginula divjad Fallwild
stalna divjad Standwild
velika divjad Großwild
visoka divjad Hochwild
prehod divjadi der Wildwechsel
rezervat za divjad der Wildpark, lovski: Wildreservat
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
krmljenje divjadi die Wildfütterung
objedenost od divjadi der [Wildverbiß] Wildverbiss
stalež divjadi der Wildbestand
vonj po divjadi der Wildgeruch
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz
pravica zasledovanja obstreljene divjadi v sosednje lovišče die Jagdfolge
bogat z divjadjo wildreich

domíšljati si to imagine, to fancy; (biti domišljav) to overween, to flatter oneself (da... that...), to pique oneself (na on)

domíšljati si, da... to have the conceit to...
domišlja si, da je bogat he imagines himself to be rich

doživet|je¹ [é] srednji spol (-ja …) das Erlebnis, -erlebnis (uspeha Erfolgserlebnis, v otroštvu Kindheitserlebnis, ključno Schlüsselerlebnis, ljubezensko Liebeserlebnis, počitniško Urlaubserlebnis, šokantno Schockerlebnis, versko Glaubenserlebnis); (izkušnja) die Erfahrung, -erfahrung
željan doživetij erlebnishungrig
bogat na doživetjih erlebnisreich
želja po doživetjih der Erlebnishunger

dušík kem nitrógeno m ; ázoe m

bogat z dušikom rico en nitrógeno

energetsk|i [é] (-a, -o) Energie-, Kraft- (izkoristek die Kraftausbeute, metabolizem der Energiestoffwechsel, problem das Energieproblem, vir der Energieträger, die Energiequelle, centrala die Kraftzentrale, kriza die Energiekrise, politika die Energiepolitik, preskrba die Kraftversorgung, Energieversorgung, vrzel die Energielücke)
energetsko bogat energiereich
visoko energetski hochenergetisch

energij|a ženski spol (-e …) die Energie (tudi fizika); figurativno die Tatkraft, Spannkraft; -energie, -kraft (fuzijska die Fusionsenergie, jedrska Kernkraft, Kernenergie, koristna Nutzenergie, mirovna Ruheenergie, oddajna Sendeenergie, pomožna Hilfsenergie, površinska Oberflächenenergie, primarna Primärenergie, reakcijska Reaktionsenergie, sekundarna Sekundärenergie, sevalna Strahlungsenergie, sončna Solarenergie, Sonnenenergie, toplotna Wärmeenergie, torna Reibungsenergie, vezavna/vezalna Bindungsenergie, vodna Wasserkraft, vzbujevalna Anregungsenergie, zgorevalna Verbrennungsenergie)
jalova energija der Blindverbrauch
kinetična energija fizika kinetische Energie, Bewegungsenergie
kinetična energija padajočega telesa freiwerdende Fallenergie
potencialna energija fizika potentielle Energie; Lageenergie
… energije … Energie-
(vir die Energiequelle, izmena der Energiewechsel, izkoriščanje odpadne energije die Energierückgewinnung, oblika die Energieform, poraba der Energieaufwand, der Energieverbrauch, pridobivanje die Energiegewinnung, prihranek die Energieeinsparung, proizvodnja die Energieerzeugung, vrsta die Energieart, potrebe po energiji der Energiebedarf, oskrba z energijo die Energieversorgung)
fizika visokih energij die Hochenergiephysik
s pomožno energijo mit Kraftantrieb
reven z energijo energiearm
brez energije energielos
bogat z energijo energiereich
poln energije energiegeladen
z visoko energijo hochenergetisch
ki troši veliko energije/ za kar je potrebno veliko energije energieintensiv
figurativno biti poln energije človek: ein Energiebündel sein

fosfor samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ foszforV začetku jeseni je na vrsti zadnje gnojenje, zlasti s kalijem in fosforjem. ▸ Ősz elején kell utoljára trágyázni, elsősorban káliummal és foszforral.
Rastline za svojo rast potrebujejo dušik, fosfor in kalij. ▸ A növényeknek a növekedéshez szükségük van nitrogénre, foszforra és káliumra.
Sopomenke: P
Povezane iztočnice: beli fosfor, rdeči fosfor

fundus samostalnik
(zbirka) ▸ állomány, készlettár, približek prevedka ▸ gyűjteményOpera ima v svojem fundusu okoli tisoč lasulj. ▸ kontrastivno zanimivo Az opera kelléktárában körülbelül ezer paróka van.

idej|a ženski spol (-e …) die Idee
fiksna ideja fixe Idee
-idee, der -gedanke (blodna Wahnidee, svobode der Freiheitsgedanke, morska/nora Schnapsidee, Kateridee, osnovna Grundidee, prisilna medicina Zwangsidee, vodilna Leitidee)
… idej Ideen-
(svet die Ideenwelt, izmenjava der Ideenaustausch, obilica die Ideenfülle, oblikovanje die Ideenfindung, revščina die Ideenarmut, zgodovina die Ideengeschichte)
nauk o idejah die Ideenlehre
bogat z idejami ideenreich
reven z idejami ideenarm
brez idej ideenlos

izpolnjen (-a, -o)

1. ausgefüllt

2. erfüllt

3. (vsebinsko bogat) inhaltsreich