Franja

espérer [ɛspere] verbe transitif upati, nadejati se, pričakovati, računati na
verbe intransitif:

espérer que (za)upati, zanesti se, da
espérer jusqu au bout do zadnjega, do kraja upati
espérer en l'avenir, en des temps meilleurs upati v bodočnost, na boljše čase
il faut espérer que ... upajmo, da ...
j'espère être arrivé au bout de mes peines upam, da sem prišel do konca svojih težav

futuro prihodnji, bodoč

de futuro, in futuro v bodoče, v prihodnje, odslej
tiempo futuro bodočnost; prihodnji čas
la vida futura posmrtno življenje
futuro m prihodnji čas, bodočnost; ženin, zaročenec
en un futuro próximo v najbližji bodočnosti

garder [garde] verbe transitif varovati, čuvati, nadzirati, (o)hraniti; paziti; obdržati; streči, negovati

garder quelqu'un de quelque chose koga pred čim varovati, komu kaj prihraniti
se garder čuvati se, paziti se, izogibati se (de quelque chose česa); ohraniti se; populaire paziti, biti buden, biti na oprezu
garder les apparences (ali: les dehors, les bienséances) varovati videz, spodobnost, dostojnost
garder son calme ohraniti svoj mir, miren ostati
garder la chambre ne iti iz sobe (zaradi bolezni)
garder son chapeau ne se odkriti
garder fidélité àq ostati zvest komu
garder sous clef držati pod ključem
garder le lit biti v postelji (zaradi bolezni)
garder le jeûne postiti se
garder des fruits (o)hraniti sadje
garder les mains libres obdržati proste roke
garder un malade streči bolniku, negovati bolnika
garder la mesure, le pas držati mero, korak
garder les moutons pasti ovce
nous n'avons pas gardé les cochons ensemble (figuré) nisva skupaj krav pasla
garder sa parole držati svojo besedo
garder rancune, une dent à quelqu'un jezo kuhati, jezen biti na koga
garder son sang froid, son sérieux ostati hladnokrven (ohraniti mirno kri), ostati resen
garder le silence molčati, vztrajati v molku
garder à vue ne iz oči izpustiti, imeti v vidu
garde ta vache! (familier) ne daj, da te ogoljufajo!
garder un secret, garder quelque chose pour soi ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase
garder la tête froide ostati hladnokrven
Dieu m'en garde! bog me obvaruj (tega)!
Qu'est-ce que l'avenir nous garde? Kaj nam bo prinesla bodočnost?
se garder du froid varovati se mraza
Gardez-vous de mentir! Izogibajte se laži!
Je m'en garderai bien! Še mislim ne na to, niti v sanjah ne mislim na to, mi ne pade v glavo!

inquiet, ète [ɛ̃kjɛ, t] adjectif nemiren, vznemirjen, nepokojen; zaskrbljen (de quelque chose zaradi česa)

sommeil masculin inquiet nemirno spanje
je suis inquiet au sujet de (ali: sur) sa santé skrbi me njegovo zdravje
ne soyez pas inquiet! ne skrbite! ne delajte si skrbi!
elle est inquiète pour l'avenir de son fils boji se za sinovo bodočnost
attente féminin inquiète mrzlično pričakovanje

izgledi [é] moški spol množina (obeti) Aussichten množina (so majhni sind gering, brez večjih ohne große, za vreme auf das Wetter), -aussichten (za bodočnost Zukunftsaussichten, poslovni Geschäftsaussichten, vremenski Wetteraussichten)
| ➞ → obeti, ➞ → šanse

léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

koledarsko léto calendar (ali civil) year
šolsko léto school year
akademsko léto academic year
navadno léto common (365-day) year
prestopno léto leap year, bissextile year
tekoče léto the current year
cerkveno léto church year
preteklo léto last year
prihodnje léto next year
sončno léto solar (ali astronomical) year
staro léto old year
Novo léto New Year, New Year's Day
srečno novo léto! Happy New Year!
nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
enkrat na léto once a year
v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
na starega léta dan on New Year's Eve
v cvetju (svojih) lét in the prime of life
skozi vse léto odprto open all the year round
v poznejših létih in after years
v 70ih létih in the '70s
v teku léta in the course of the year
vsako léto every year
iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
pol léta six months
tri četrtine léta nine months
četrt léta three months
ob létu within a year
(skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
v létu 1910 in (the year) 1910
v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
v zadnjih létih of late (ali recent) years
léto dni trajajoč year-long
pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
že mnogo, precéj lét for many years past
z léti with the years
v starosti 50 lét at the age of fifty
po mnogih létih after many years
že nekaj lét (sém) for some years past
pred létom dni a year ago
30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
za prihodnja léta for years to come
danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
konec léta year-end, close of the year
biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
10 lét star deček a ten-year-old boy
mlad za svoja léta young for his years
v najlepših létih in the prime of life
ona ne kaže svojih lét she does not look her age
iti v léta to be getting on in years
priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
ona je mojih lét she is my age
priti iz norih lét to sow one's wild oats
dobro nositi svoja léta to bear one's age well
stopiti v novo léto to usher in the New Year
léta bežijo the years race by
umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
bistra je za svoja léta she is clever for her age
ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
čez 7 lét vse prav pride every little helps

magnifique [-njifik] adjectif sijajen, prekrasen, veličasten, čudovit

invention féminin magnifique čudovita iznajdba
avenir masculin magnifique sijajna bodočnost
des magnifiques athlètes sijajni atleti
c'est magnifique! (ironično) ta je pa dobra! no, lepa stvar!
(ironično)

vous êtes magnifique! vi ste pa posrečeni, sijajni (= nemogoči)!

mañana ženski spol jutro; dopoldan

mañana de sol sončno jutro
el día de mañana (najbližja) bodočnost
estrella de la mañana (zvezda) danica
a media mañana (približno) od 10. uri dopoldne
de buena mañana takoj zjutraj
de mañana por la mañana zjutraj, zgodaj
muy de mañana zelo zgodaj
a las tres de la mañana ob treh zjutraj
no pensar en el día de mañana tjavdan živeti
tomar la mañana zjutraj nekaj zaužiti

mlâdī -ā -ē
1. mlajši: mladi brat
2. nižji: mladi po činu, po godinama službe; mladi činovnik
3. mn. služinčad: pogledaj jesu li mladi svugdje pogasili vatru
4. na -ima svijet, svet ostaje bodočnost je mladine

plan [plɑ̃] masculin

1. načrt, plan; osnutek

2. ravnina; ploskev; nivó; področje; filmski posnetek

au premier plan v ospredju
sur le plan de (familier) na področju; gledé
sur un plan élevé, sur le même plan na višjem, na istem nivoju
sur tous les plans v vseh ozirih, v vsakem pogledu
plan de campagne načrt vojnega pohoda
plan de construction gradbeni načrt
plan d'eau vodna površina
plan d'économie gospodarski načrt
plan d'ensemble skupen, celosten načrt
plan financier, quadriennal, quinquennal finančni, štiriletni, petletni načrt
plan harinzontal tloris; horizontalna projekcija
plan incliné poševna ravnina
plan logistique (militaire) oskrbovaini naert
plan longitudinal, transversal podolžni, poprečni prerez
plan en relief reliefna karta
plan rapproché (film) posnetek od blizu
plan de sustentation, sustenteur (aéronautique) nosilno krilo
plan de travail delovni načrt
plan d'urbanisme urbanistični načrt
plan de ville, de Paris plan mesta, Pariza
établissement masculin des plans planiranje
gros plan (film) veliki posnetek (detajla, dela kake osebe)
personnage masculin de premier plan glavna oseba
premier plan ospredje
second plan osredje
troisième plan ozadje
vue féminin en plan tloris
avoir son plan imeti svoj načrt, svoje precizne namere
dresser, établir, faire un plan napraviti načrt
être, rester en plan (familier) biti, ostati nedokončan
faire des plans d'avenir delati načrte za bodočnost
laisser quelqu'un en plan pustiti koga samega, na cedilu
il n'y a pas plan (familier) to je nemogoče
rien n'y est à son plan vse je v neredu
tirer des plans sur comète (figuré, familier) ubijati si glavo

poskrbéti pourvoir, assurer

poskrbeti za bodočnost kake osebe assurer l'avenir de quelqu'un
poskrbeti za najnujnejše aviser au plus pressé
poskrbeti za varnostne ukrepe prendre les précautions nécessaires
poskrbeti za potrebe kake osebe subvenir aux besoins de quelqu'un

prae-lūceō -ēre -lūxī (prae in lūcēre)

1. spredaj pred kom (čim), komu (čemu) svetiti: Sen. tr., Ap., Ph. idr., faces praeluxere Mart., ignis praeluceat facinori Ph., praelucet sebalis fax Amm., praelucere funalia iussit Fl., Duilio concessum est, ut praelucente funali a cena publice rediret Aur.; o sužnjih, ki nosijo svetila: praelucere alicui Stat., servus praelucens Suet.; pren.: z acc.: quod (sc. amicitia) bonam spem praelucet in posterum Ci. obseva bodočnost z veselim upanjem (z veselo nado), lumen tuae praeluceo vitae Aus.

2. zelo svetiti: baculum praelucet Plin.

3. metaf. bolj se svetiti, (s sijajem, sijem, bliščem) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): nullus in orbe sinus Bais praelucet amoenis H.

prédire* [predir] verbe transitif prerokovati, vedeževati; vnaprej povedati, napoved(ov)ati

prédire l'avenir, la guerre, une crise économique prerokovati bodočnost, vojno, gospodarsko krizo

preocupar (vnaprej) zavzeti, vnaprej v posest vzeti; skrbi povzročati

me preocupa tu porvenir tvoja bodočnost me skrbi
¡no se preocupe V.! bodite brez skrbi!
no preocuparse de nada nobenih skrbi si ne delati
preocuparse con ustvariti si predsodek o

prerokováti prophétiser, faire des prédictions, prédire, augurer

prerokovati bodočnost, vojno prédire l'avenir, la guerre
prerokovati iz kart tirer les cartes à quelqu'un
prerokovati iz roke lire dans les lignes de la main de quelqu'un
prerokovati komu srečo dire la bonne aventure à quelqu'un

prerokováti profetizar; vaticinar; predecir; augurar ; (zlasti vreme) pronosticar

prerokovati bodočnost augurar el porvenir
prerokovati iz kart echar las cartas

proche [prɔš] adjectif bližnji; adverbe blizu, v bližini

masculin pluriel: les proches sorodniki
ici proche tu v bližini
proche parent bližnji sorodnik
le Proche-Orient Bližnji Vzhod
le proche avenir bližnja bodočnost
être proche de la victoire biti blizu zmagi
la nuit est proche bliža se noč

projet [prɔžɛ] masculin načrt, projekt, osnutek; namera; gradbeni načrt

en projet v načrtu, v konceptu
projet irréalisable, criminel neuresničljiv, zločinski načrt
projets pluriel d'avenir, de voyage, de vacances načrti za bodočnost, za potovanje, za počitnice
projet de loi, de contrat načrt zakona, pogodbe
projet d'ordre du jour načrt dnevnega reda
projet de travaux načrt del
avant-projet masculin prednačrt
contre-projet masculin protinačrt
conception féminin d'un projet planiranje
homme masculin à projets izdelovalec načrtov, projektant
avoir des projets sur quelqu'un imeti (posebne) načrte, namene s kom
donner suite à un projet izvesti načrt
faire des projets delati, kovati načrte
former (concevoir), abandonner un projet zasnovati, opustiti načrt

prūdentia -ae, f (prūdēns)

1. znanje, poznanje, poznavanje, vednost, veda, obvladovanje česa: sapientia est providere, ex quo sapientia est appellata prudentia Ci., sapiens existimari nemo potest in eā prudentiā Ci.; s subjektnim gen.: physicorum est ista prudentia Ci., cani rectoris Iuv.; z objektnim gen.: Col., iuris Icti., iuris publici Ci., magna prudentia cum iuris civilis tum rei militaris N., futurorum Ci. bistri vid (vpogled) v prihodnost (bodočnost), rerum fato prudentia maior V.

2. preudarnost, (raz)umnost, razum(evanje), uvide(va)nje, uvid, sprevid, dojetje, dojemanje, intelekt, pamet, bistroumnost, pamet(nost), modrost, razsodnost, sprevidnost (izprevidnost), razboritost (naspr. stultitia, temeritas): prudentia est rerum expetendarum fugiendarumque scientia Ci., temeritas est florentis aetatis, prudentia senescentis Ci., quid intersit inter furorem tuum et illorum prudentiam Ci., prudentiā uti N. pametno (preudarno) ravnati (delati), intellegendi prudentia Ci. umstvene (umske) moči.

remote [rimóut] pridevnik (remotely prislov)
(krajevno, časovno) oddaljen; daven, daljni; odročen, zakoten, samoten
figurativno osamljen; nejasen, meglen (pojem), nepomemben; indirekten, šibek

remote ages daljni (pretekli) časi
remote antiquity davna preteklost, davnina
remote country daljna dežela
remote control usmerjanje (vódenje) na daljavo (z radijskimi valovi)
remote future daljna bodočnost
remote village zakotna vas
a very remote resemblance zelo majhna (šibka) podobnost
not the remotest chance of success niti mrvice upanja za uspeh
I haven't the remotest idea nimam najmanjšega pojma
to be not remote from the truth ne biti daleč (proč) od resnice, biti blizu resnice