Franja

masse¹ [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

la masse, la grande masse de večina
de toute sa masse z vso svojo težo
en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
masse de la faillite konkurzna masa
masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
les masses laborieuses delovne množice
fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
manifestation féminin de masse masovna manifestacija
meurtre masculin en masse množičen umor
il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje

paybox [péibɔks] samostalnik
blagajna

pȅnēznica ž zastar. blagajna, zlasti državna

safe² [séif] samostalnik
varna jeklena blagajna; sef (safe)
pogovorno blagajna; shramba, omara za živila, za hrano

meat-safe hladilnik za meso

skládnica ž star. blagajna, kasa: bratovska skladnica
bratinska skladnica kasa; cehovska skladnica
cehovska, esnafska kasa; rudarska skladnica

Standkasse, die, blagajna (na postaji)

tesoreria f

1. (državna) zakladnica

2. blagajna (ustanova)

tesorería ženski spol zakladnica, blagajna

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

till² [tilə] samostalnik
mizni predal (za denar); (ročna) blagajna (v prodajalnah)

till money ekonomija stanje blagajne, ročna blagajna

trèzōr -óra m (fr. trésor) trezor, zakladnica, blagajna, predal, omara za shranjevanje dragocenosti, denarja

Verkaufsstelle, die, prodajno mesto; prodajalna; der Lotterie: poslovalnica; in der U-Bahn: blagajna

Zahlstelle, die, blagajna; plačilno mesto

билетная касса blagajna (gledališka, postajna in pod.)

ка́са -и ж., blagájna -e ž.

касса f blagajna; (tip.) matričnik;
сберегательная к. hranilnica

Abendkasse, die, blagajna za prodajo vstopnic pred predstavo

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).

Ärar, das, (-s, -e) erar, državna blagajna

Auszahlungskasse, die, blagajna za izplačila