Franja

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

salut [salü] masculin blagor, blaginja; rešitev; religion zveličanje, blaženost; pozdrav

inter pozdravljen! na svidenje! zdravo!
salut public javna blaginja
salut militaire, scout, fasciste, olympique vojaški, skavtski, fašistični, olimpijski pozdrav
salut, les copains! zdravo, tovariši!
ancre féminin, planche féminin de salut rešilno sidro, rešilna deska, figuré zadnji up, zadnje sredstvo (za rešitev)
armée féminin du Salut Rešilna vojska (protestantska polvojaška organizacija za versko propagando in dobrodelno dejavnost)
(religion) les vêpres et le salut večernice in izpostavitev Sv. Rešnjega Telesa
il y va de votre salut tu gre za vašo rešitev
chercher son salut dans la fuite iskati rešitev v begu
faire un salut pozdraviti
dipenser des saluts à droite et à gauche pozdravljati na desno in na levo
rendre un salut odzdraviti
à bon entendeur salut! kdor dobro, prav razume, naj to izkoristi! (podčrta grožnjo)

salvation [sælvéišən] samostalnik
rešitev
religija zveličanje, rešitev duše, odrešenje, blaženost

Salvation Army Rešilna vojska (polvojaška mednarodna organizacija na verski in dobrodelni osnovi)
he was our salvation on je bil naša rešitev
to find salvation religija biti zveličan; šaljivo najti izhod iz neprijetnega položaja
to work out one's salvation religija rešiti se, zveličati se; figurativno znati si pomagati, izvleči se iz stiske

Seligkeit, die, blaženost (tudi figurativ); acht Seligkeiten osem blagrov; in die ewige Seligkeit befördern spraviti na oni svet

siglo moški spol stoletje, vek; svet, svetno življenje; domače dolg čas, večnost; figurativno blaženost, onstranstvo

siglo de oro, siglo dorado (de hierro) zlata (železna) doba
el Siglo de Oro zlati vek (17. stoletje) v španski književnosti
un hecho del siglo epohalno dejanje
dejar el siglo odreči se svetu
por los siglos de los siglos od vekov (večnosti) do vekov (večnosti)
eso dura (ali tarda) un siglo to traja (že) celo večnost

venturanza ženski spol blaženost

блаженство n blaženost, največja sreča

блаже́нство -а с., bláženost -i ž.

нега f udobje, razkošje; blaženost; naslada; nežnost

beatifico agg. (m pl. -ci) ki daje blaženost

immortālitās -ātis, f (immortālis)

1. nesmrtnost, neumrljivost: i. animorum Ci., mortali inmortalitatem non arbitror esse contemnendam Ci., honores debentur … inmortalitatibus hominum Ci. njihovim nesmrtnim naravam.

2. meton. nesmrten (neumrljiv) del: nihil aliud ex eo superest, quam quod semper ab immortalitate seducitur Cu. (naspr. telo).

3. metaf.
a) nesmrtnost, neminljivost, večnost, večen spomin, večna slava: quem inscii ad mortem misistis, inmortalitatem habet a vobis Ci. nesmrtno slavo, mihi populus non unius diei gratulationem, sed aeternitatem inmortalitatemque donavit Ci. čustvo neumrljivega na večne čase; obenem meton.: Heraclis virtutem inmortalitas excepisse dicitur Ci. oboževanje.
b) (prim. immortalis) največja sreča, nesmrtna blaženost: Pl., nam mi inmortalitas partast, si nulla aegritudo huic gaudio intercesserit Ter.

imparadise [impǽrədaiz] prehodni glagol
spraviti v blaženost, spraviti v raj, osrečiti, napraviti raj iz česa

gozar [z/c] uživati; biti deležen, imeti

gozar de a. uživati kaj, imeti užitek od, veseliti se česa
gozar de bueua salud biti pri dobrem zdravju
gozar de confianza uživati zaupanje
gozar de Dios uživati večno blaženost
gozar de sueldo dobivati plačo

solluchero m
andare in solluchero tajati se od blaženosti
mandare in solluchero qcn. spravljati koga v blaženost

εὐδαιμονία, ἡ, ion. -ίη (εὐ-δαίμων) 1. sreča, blaženost, blaginja. 2. blagostanje, premožnost.

εὐ-εστώ, οῦς, ἡ (εἰμί) ion. dobro stanje, zdravje, blaženost, sreča.

χαρά, ἡ (χαίρω) NT veselje, radost, slast, blaženost, užitek, ugodnost, priljubljenost; πρὸς χαρὰν λόγων pristojno veselemu poročilu, χαίρω χαρὰν μεγάλην zelo se veselim NT.