Franja

desmayado slab, medel; onesveščen; bled, brez leska

desvaído dolg, velik in slabe rasti; bled, obledel

diafano agg.

1. prosojen, prozoren; diafan

2. nežen, krhek; bled:
mani diafane nežne roke
viso diafano bled obraz

dilavato agg. (smorto) bled; pren. plehek, omleden

dīluō -ere -luī -lūtum (dis in luere)

I.

1. razmočiti (razmakati), razmiti (razmivati), odmiti (odmivati): ne aqua lateres diluere posset C., pluvia sata diluit V., multis diluta labella guttis Cat. (suhe) ustnice, orošene od … , pectora sudor diluerat Val. Fl., d. fimum aquā pluviā Plin., colorem Plin. izmi(va)ti, color diluitur O. zbledi, amnes diluuntur Plin. izgubijo barvo in okus (po potokih, ki dotekajo), terra umore diluitur Cu., vulnus aceto d. Petr. izmiti; occ. izplakniti, oplakniti, splakniti (splakovati): dolia olearia Ca., os Cels., pecorum tonsa et uncta membra Pall.

2. pren. razpoditi, prepoditi, poditi, pregnati (preganjati), odpraviti (odpravljati): quae cogitatio molestias omnes … diluit Ci., cura fugit multoque diluitur mero O., diluitur posito serior hora mero O. uri se odvzame, kar ima nadležnega, vitium ex animo d. Pr.

— II.

1. s kako tekočino razkrojiti (razkrajati), v čem raztopiti (raztapljati), razpustiti (razpuščati): favos Baccho V., Hymettia mella Falerno diluta H., aceto d. bacam (biser) H.; occ. s kako tekočino razredčiti (razredčevati), (razkrajajoč) pripraviti (pripravljati), užitno narediti: diluta absinthia Lucr., d. venenum (strupeno pijačo) L., medicamentum Cu., vinum Mart. z vodo razredčiti.

2. pren.
a) jasno razložiti, razjasniti: mi quod rogavi dilue Pl.
b) razdreti (razdirati): amicitias sensim Ci.
c) (o)slabiti: alicuius auctoritatem Sen. ph. spodkopa(va)ti; od tod tudi ovreči, izpodbi(ja)ti: crimen Ci., L., Cu., T. idr., ego res tam levīs qua ratione infirmem ac diluam, reperire non possum Ci., d. aliquid et falsum esse docere Ci., d. sophisma Gell.
č) pokoriti kaj s čim: iniurias pauco aere Gell. — Od tod adj. pt. pf. dīlūtus 3

1. razmočen, vlažen: solum dilutius Plin.; pren. moker (od vina) = pijan: dilutior (sc. mero, vino) Aus.

2. razredčen = pomešan s kako tekočino: potio diluta, dilutissima Cels., vinum dilutius C., dilutius (adv.) potare Ci. ap. Amm.; subst. dīlūtum -ī, n razredčenje, razredčena tekočina: bibitur et madefacti dilutum Plin.; pren.
a) bled, jasen (po barvi), svetel: urina Cels., rubor Plin., amethystus dilutior Plin.; o abstr.: dilutior erit defectus Amm. očitnejši.
b) slab, slaboten: odor (naspr. acutus) Plin.

dim² [dim] pridevnik (dimly prislov)
temen, mračen, moten, meglen, nejasen; bled
sleng bedast; pesimističen

to take a dim view pesimistično, skeptično gledati
to dim out delno zatemniti

drájna chanson ženski spol des rues, rengaine ženski spol , scie ženski spol ; familiarno putain moški spol , traînée ženski spol , catin ženski spol ; lieu moški spol retiré , familiarno trou moški spol , bled moški spol

élavé, e [elave] adjectif bled, izpran (v lovskem jeziku)

esangue agg.

1. brez krvi, izkrvavel

2. pren. slaboten, bled, medel:
viso esangue bled obraz

étiolé, e [etjɔle] adjectif shiran, shujšan; bled

exsanguis in exanguis -e (gl. začetek ex)

1. brezkrven, brez krvi: exsanguia corpora mortuorum Ci., animantum copia … exsanguis Lucr., exsangues umbrae V., animae O.

2. occ.
a) vso kri izgubljajoč, (po izgubi krvi) nezavesten, onemogel: exsangue corpus Acc. fr., exsanguis et mortuus concidisti Ci., quem cum exsanguem et confectum viderent Ci., ipsum … prope exsanguem naso auribusque mutilatis relinquunt L., multis vulneribus exsanguis Cu.
b) bled kakor mrlič, mrliško bled, bled, brezbarven: color S., Ap., os Cu., vultus Sil., frons Petr. brezsramno, exsangues genae Ci. poet., exsanguis se ex curia proripuit Ci., diffugimus visu exsangues V., exsanguis metu O., Auct. b. Afr., sollicitudine … exsanguis Cu.; pesn.: charta, herbae O., tabum (enalaga) O.; act. bledeč = ki stori človeka bledega: exangue cuminum H., horror Cl.
c) izkrvavel = mrtev: corpus V., O., Rhamnete reperto exsangui V., pars confixi et exsangues aut laceri T.

3. pren. onemogel, oslabel: corpus Acc. fr., homines enervati atque exsangues Ci., defessi et exsangues S., exsanguis senectus Lucan., exsangues vires finitimorum Iust. nemoč sosedov; (o govoru, govorniku, glasu) brez moči, brez jedra, medel, suh, suhoparen, pust: tenuis et exsanguis sermo Ci., aridum et exsangue genus orationis Corn., aridi … et exsangues (oratores) Q., accidit, ut (scripta) sint exsanguia Q., facile est deprehendere Calvum … Ciceroni visum (esse) exsanguem T., vox exsanguis Gell. medel.

fahl bled; medel

flaccid [flǽksid] pridevnik (flaccidly prislov)
ohlapen, uvel; zanič, šibek, medel, bled

ghastly [gá:stli] pridevnik & prislov
bled, mrtvaški; grozen, pošasten
pogovorno oduren; prisiljen (nasmeh)

green¹ [gri:n] pridevnik
zelen; svež, mlad, nov; nezrel, neizkušen; bled
figurativno nevoščljiv, ljubosumen

botanika green agaric sivka
green Christmas božič brez snega
green duck okoli 9 tednov stara raca
Green Isle Irska
green hand novinec, zelenec
green light zelena luč; figurativno prosta pot; uradna odobritev
green leather nestrojeno usnje
to live to the green old age doživeti visoko starost ob polnih močeh
to have a green thumb (ali finger) biti spreten vrtnar
green eye zavist, ljubosumnost

grigio

A) agg. (m pl. -gi, f pl. -gie)

1. siv:
un abito grigio siva obleka
cielo grigio sivo, oblačno nebo
capelli grigi sivi lasje
grigio azzurro sivomoder
grigio verde sivozelen
materia, sostanza grigia anat. siva substanca; sive celice
non aver materia grigia pren. ne imeti pameti

2. pren. siv, enoličen, monoton, bled:
una vita grigia enolično življenje
grigio in volto namrščen

B) m siva barva:
vestire in, di grigio oblačiti se v sivo, nositi sivo

*hâve [ɑv] adjectif bled, mršav, upal

des joues hâves upadla lica

incoloro brezbarven; bled

käsig sirast; ([blaß] blass) brezbarven, bled; käsig werden sesiriti se

leonado plav, bled, prsten